V primerjavi z mesecem septembrom so se cene življenjskih potrebščin v povprečju zvišale za 0,7 odstotka, medtem ko smo oktobra lani beležili deflacijo in so se cene znižale za 0,8 odstotka. (Foto: Reuters)

Oktobra so podražitve zabeležili pri oblačilih in obutvi (v povprečju za 4,4 odstotka), hrani in brezalkoholnih pijačah (za 2,2 odstotka), stanovanjih (za odstotek), stanovanjski opremi in izobraževanju (za 0,7 odstotka), gostinskih in nastanitvenih storitvah (za 0,4 odstotka), raznovrstnem blagu in storitvah (za 0,3 odstotka), alkoholnih pijačah in tobaku ter zdravju (za 0,1 odstotka).

V skladu z napovedanimi jesenskimi podražitvami prehrambenih izdelkov so tudi ta mesec zabeležili močan dvig cen v skupini hrana in brezalkoholne pijače. Hrana se je podražila za 2,5 odstotka. Najbolj so se zvišale cene mleka, mlečnih izdelkov in jajc (v povprečju za 9,8 odstotka), olja in maščob (za 6,2 odstotka), mesa (za 2,6 odstotka) ter zelenjave (za 1,9 odstotka). Znova se je podražil kruh in drugi izdelki iz žit, tokrat za 0,7 odstotka.

Nižje cene prevoza, komunikacij in kulture

Podobno kot pretekli mesec so se v skupini rekreacija in kultura občutneje pocenile počitnice v paketu (za osem odstotkov). Za 0,9 odstotka se je pocenila avdio, video in računalniška oprema.

V skupini prevoz so se najbolj pocenila motorna kolesa in kolesa (za 1,7 odstotka) ter goriva in maziva (za 1,4 odstotka), pa tudi letalski potniški prevozi (za 0,6 odstotka), rezervni deli za prometna sredstva (za 0,4 odstotka) ter vzdrževanje in popravila vozil (za 0,2 odstotka).

Na znižanje cen v skupini komunikacije pa so vplivale nižje cene telefonskih storitev in aparatov (v povprečju za 0,1 odstotka), medtem ko so cene poštnih storitev v povprečju ostale nespremenjene.

Umar: Inflacija še vedno posledica zunanjih šokov

"Akterji, ki nastopajo na trgu hrane - pridelovalci, predelovalna podjetja in prodajalci - izkoriščajo svojo moč, ki jo imajo nad potrošniki. Zato je povišanje cen hrane pri nas višje kot drugje v Evropi," je povedal v.d. direktorja Umarja Boštjan Vasle. (Foto: Reuters)

Največji izziv slovenske ekonomske politike je inflacija. Ta je bila oktobra na medletni ravni 5,1-odstotna, kar je po prepričanju v.d. direktorja Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar) Boštjana Vasleta zaskrbljujoče. Visoka inflacija je po ocenah Umarja še vedno predvsem posledica zunanjih šokov, torej višjih cen nafte in hrane. Medtem ko je bil začetni impulz rasti hrane skoraj izključno posledica višjih cen vhodnih surovin na svetovnem trgu, pa ta rast v zadnjih mesecih postaja vse bolj avtonomna.

Previsoka rast plač – višja inflacija

Vlada je ekonomske politike v zadnjih mesecih že izčrpala: znižala je trošarine in se odločila za zaostritve na področju reguliranih cen. V prihodnjih mesecih in v letu 2008 bo po Vasletovih besedah ključen dogovor med delodajalci in delojemalci glede rasti plač. "Če bi bila rast plač prekomerna, bi to dodatno spodbudilo rast inflacije in bi ta ostala na okoli pet odstotkov tudi prihodnje leto," pravi Vasle.

Vasle bi sicer vladi priporočil, da čimprej sprejme načrt reguliranih cen za prihodnji dve leti, in sicer z restriktivnimi usmeritvami na področju gibanja reguliranih cen. Z ustrezno fiskalno politiko naj prispeva k stabilizaciji inflacije v daljšem obdobju, ne sme pa dopustiti, da bi rast plač v javnem sektorju presegla rast produktivnosti. V tem trenutku Umar vladi še ne bi priporočil ukrepov, s katerimi bi prispevala k upočasnitvi gospodarske rasti.