Na policiji pravijo, da na leto obravnavajo okoli 5000 primerov nasilja v družini. "Policisti so se dolžni odzvati na vsako prijavo, preveriti vse okoliščine, ki bi utegnile biti pozneje dokaz. Predvsem pa morajo žrtvam zagotoviti varnost," pravi višji policijski inšpektor Alojz Sladič.
Kot pojasnjuje, lahko to storijo različno. Kršitelju, za katerega obstaja sum, da bo nasilno vedenje, ki ogroža življenje, varnost ali svobodo žrtve nadaljeval, lahko izrečejo tudi ukrep prepovedi približevanja.
Takšnih ukrepov na leto izrečejo okoli 1000, do konca maja so jih že 298. Vendar ta ukrep ne zaleže vedno. "Storilci ukrep pogosto kršijo in se vračajo na kraj dogajanja po osebne stvari ali nadaljujejo ogrožanje žrtve," pravi Sladič.
Tudi pri povratnikih imajo policisti na voljo več ukrepov. Kršitelja lahko pridržijo, v posebej hudih primerih pa ga lahko privedejo k preiskovalnemu sodniku, ki lahko izreče pripor. V primeru kršenja ukrepa prepovedi približevanja lahko storilca pridržijo, a za največ 12 ur.
Policisti še pravijo, da veliko storilcev v strahu pred pridržanjem s kraja dogajanja pobegne še pred prihodom policistov, a da to ne pomeni, da policija storilca ne bo poiskala, zaslišala in ustrezno ukrepala.
Kot še pojasnjujejo na policiji, večino ukrepov približevanja izrečejo uniformirani policisti, zato policija veliko pozornosti namenja njihovemu izobraževanju, pri čemer sodelujejo z nevladnimi organizacijami in centri za socialno delo.
Čeprav se v javnosti ustvarja vtis, da je družinskega nasilja vse več, pa je po besedah vodje Oddelka za mladoletniško kriminaliteto v Sektorju za splošno kriminaliteto v Upravi kriminalistične policije Antona Tonija Klančnika to težko oceniti, saj je statistika odvisna od tega, koliko so ljudje o nasilju pripravljeni govoriti, na to pa vpliva tako medijsko poročanje, preventivne akcije in tudi delo policije. "Kolikor več vsi skupaj naredimo za osveščanje, toliko večja je odzivnost ljudi do tega hudega problema," pravi Klančnik.
Pri preprečevanju nasilja je pomembno tudi sodelovanje drugih inštitucij. "Policija sama ne more razreševati nasilja. Je represivni organ, ki v družino vstopa le za kratek čas, izvede ukrepe, ki jih ima na voljo, nato pa o ugotovitvah obvešča tožilstvo," pravi Klančnik, ki med pomembnimi ustanovami izpostavlja centre za socialno delo, šole in zdravstvene ustanove.
Učinkovitost policijskega posredovanja v primerih družinskega nasilja je odvisna tudi od informacij, s katerimi so možje v modrem opremljeni, še preden pridejo na kraj nasilnega dogajanja. "Od trenutka, ko je policija obveščena, do prihoda je le malo časa. Obveščenost o morebitni posesti orožja, predobravnavanosti ali že odprtem kazenskem postopku zoper osumljenca je tako izrednega pomena," pravi Klančnik.
Za tiste, ki so žrtve družinskega nasilja, in vse, ki bi se želeli bolje seznaniti s problematiko, je policija pripravila prenovljeno spletno stran "nasilje v družini – informacije o postopku na policiji", kjer žrtvam nasilja v družini in ljudem, ki jim želijo pomagati, ponujajo več informacij. Od tega, kako lahko prijavijo nasilje v družini, do tega, kakšne so dejavnosti policije ob vloženi prijavi, kaj pomeni ukrep prepovedi približevanja, kaj lahko žrtve nasilja v družini naredijo same, kakšne so njihove pravice ...
Kljub vsem naporom pa se – kot včeraj – nekateri primeri družinskega nasilja končajo tragično – z umorom ali umorom in samomorom.
Tudi letos smo našteli več takšnih primerov. Še pred včerajšnjo tragedijo sta morila moška v okolici Celja in v Kungoti.
V zadnjih petih letih je takšnih tragedij v Sloveniji na leto med dve in štiri, ob tem še do sedem poskusov.
KOMENTARJI (62)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.