'Najslabše se upravljajo banke v državni lasti'

Guverner Banke Slovenije Marko Kranjec, ki se mu julija izteka mandat, je znova opozoril, da največji bančni dolžniki še vedno nimajo odgovornih lastnikov. "Država bo državne banke in državna podjetja morala dokapitalizirati in jih nato prodati, druge možnosti ne vidim," je povedal v pogovoru za Bančni vestnik.

Le nekaj dobrih podjetij

"Naša velika težava namreč je, da je večina podjetij prezadolženih," je opozoril guverner in kot primere podjetij v zasebni lasti, ki nimajo večjih težav, izpostavil podjetja Akrapovič, Seaway, Pipistrel in Krko. "Na drugi strani pa so nekateri menedžerji večja podjetja potisnili na rob prepada," je izpostavil.

Banke večkrat preslišale opozorila

Banke so po njegovi oceni večkrat preslišale opozorila in so velikokrat padle na izpitu upravljanja s kreditnim tveganjem. "Žal bodo banke imele tudi v letu 2012 agregatno izgubo, pričakujem, da bo izguba precejšnja, saj čiščenje bilanc še traja," je poudaril Kranjec.

Kaj meni o slabi banki?

O napovedani uvedbi modela slabe banke je dejal, da je težko oceniti, katera rešitev – ta ali dokapitalizacija posamezne banke in ukvarjanje s slabimi terjatvami v njej sami – je cenejša. "Osebno se najbolj ogrevam za zasebno rešitev problema upravljanja slabih terjatev. Čeprav sem državni uradnik, me namreč državne rešitve nikoli niso zadovoljile," je orisal.

'Najslabše se upravljajo banke v državni lasti'

"Strinjam pa se, da težav ne bo, če bodo banke dobile odgovorne lastnike. Rezultati so pokazali, da se najslabše upravljajo banke v državni lasti," je izpostavil Kranjec in v tem pogledu poudaril še: "Pravih lastnikov v podjetjih sploh še nimamo. Pri nas so menedžerji v bistvu hoteli postati lastniki podjetij s prevzemi in s pomočjo bančnih kreditov, kar je pripeljalo do izčrpavanja podjetij."

Namesto odgovornih lastnikov imamo špekulante

Zato so po njegovem naše banke v težjem položaju, saj imajo namesto z odgovornimi lastniki opraviti "s špekulanti, ki so hoteli postati lastniki na lahek način". Centralna banka, združenje bank, banke same, finančno ministrstvo in GZS imajo na seznamu več kot 100 dolžnikov, s katerimi se pogovarjajo. "Podatki kažejo, da bi jih kazalo ohraniti pri življenju," je ponovno orisal Kranjec.

Kaj s krediti?

"Ocenjujem, da bodo morale banke del kreditov posameznih podjetij reprogramirati, da bodo za nekatere kredite potrebna državna poroštva," je dejal in ocenil: "Na ta način sicer presegamo mandat Banke Slovenije, a se tako odzivamo na kritike analitikov, da banke premalo kreditirajo perspektivna podjetja, ker so naše kapitalske zahteve previsoke."

O kritikah, da Banka Slovenije ni pravočasno ukrepala

O kritikah, da Banka Slovenije ni ukrepala, ko bi morala in kot bi morala, je povzel dogajanje od leta 2004, ko je Slovenija postala članica EU, in sklenil, da je centralna banka ukrepala. "Vendar so imeli njeni ukrepi omejen domet, tako kot pri drugih centralnih bankah v EU. Treba bi bilo tudi vprašati, kaj so naredili nadzorni sveti v bankah, saj so oni v prvi vrsti odgovorni za nadzor nad tveganji," je opozoril.

Bančni nadzor se bo v prihodnje tako na ravni območja evra kot v Sloveniji razširil, uveden bo makrobonitetni nadzor. S sprejetjem novele zakona o bančništvu ima večjo moč tudi centralna banka, ki bo lahko ob ugotovitvi, da je posamezna banka v nevarnosti, zahtevala njeno dokapitalizacijo. Če se ta ne bo zgodila, bo lahko imenovala svojega pooblaščenca, ki bo upravljal z banko, je povzel Kranjec. "Gre za veliko kvalitativno razliko med novimi in prejšnjimi določili zakona," je menil guverner.