Opravičilo premierke vsem, ki so stali v vrstah, da bi uredili podatke

V Državnem zboru poteka redna seja, na kateri je predsednica vlade Alenka Bratušek odgovarjala na vprašanja poslancev. Večina vprašanj se je nanašala na nepremičninski davek in zadnji vladni poseg v zakon o davku.

Odločb o davku na nepremičnine ne bo, dokler podatki v največji možni meri ne bodo urejeni, je danes v DZ dejala premierka. Izrazila je upanje, da jim bo to uspelo v zastavljenih rokih, in napovedala, da bodo, če bo treba, pred odmero še enkrat poslali informativne izračune.

Velika večina težav lastnikov nepremičnin, okoli 80 odstotkov, se je nanašala na spreminjanje podatkov o prebivališču in osebni služnosti, da bi plačali davek po nižji stopnji, je v odgovoru na poslanska vprašanja Franca Bogoviča (SLS), Jožeta Tanka (SDS) in Kristine Hočevar (DL) dejala Bratuškova. Z izenačitvijo obdavčitve stanovanj glede na rezidenčnost pričakuje, da teh težav ne bo več, kar da dokazuje tudi manjši obisk v geodetskih pisarnah in upravnih enotah.

Zagotovila je, da davčne odločbe ne bodo izdane, dokler podatki v evidencah ne bodo v največji možni meri urejeni. Izrazila je upanje, da bodo podatki urejeni v zastavljenih rokih. "Naša naloga je, in to smo želeli s spremembami, ki jih je vlada v četrtek sprejela, narediti ljudem čim manj problemov in takšen zakon, da se ga bo dalo implementirati z letom 2014, ker je vse ostalo bistveno slabše za državo in za ljudi," pravi premierka.

Opravičilo vsem, ki so stali v vrstah, da bi uredili podatke

Državljanom, ki so imeli "sitnosti in delo" z urejanjem podatkov, se je opravičila. A dodala, da lahko le lastniki uredijo svoje podatke. Želi si, da bi ljudje stalno prebivališče zamenjali, ker res živijo na novem naslovu, ali da bi vpisali osebno služnost, ker morajo ta razmerja urediti, ne pa zaradi davka. O morebitnem zamiku uvedbe davka pravi, da bi se podatke, ne glede na to, kdaj bi se davek uvajal, urejalo v zadnjem mesecu.

Če davek ne bo uveljavljen, bomo proč vrgli 20 milijonov evrov

Glede vračanja stroškov, ki so jih imeli državljani s tem, ko so spreminjali podatke o prebivališču ali osebni služnosti, da bi imeli nižjo stopnjo davka, se je vprašala, kdo bo vrnil državljanom okoli 20 milijonov evrov, kolikor je država doslej porabila za vzpostavitev tega davka, če projekt vržejo v koš.

Prepričana je, da ta davek bolj pravično ureja področje obdavčitve nepremičnin, saj so občine zelo različno odmerjale nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, v več primerih pa je bilo to nadomestilo tudi ustavno sporno, kar da dokazujejo odločitve ustavnega sodišča, je dejala.

Obdavčitev gospodarstva s tega naslova se v povprečju ne bo povečala, je poudarila in dodala, da pa lahko pri nekaterih subjektih zaradi dosedanjih velikih razlik pri odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča - stopnje so se po njenih besedah gibale od 0,001 do treh odstotkov - pride do precejšnjih razlik.

Glede višine davka pravi, da je Slovenija s štirimi dajatvami, ki jih je nadomestil davek na nepremičnine, pobrala 0,6 odstotka BDP, kar je precej pod povprečjem držav OECD, ki znaša 1,8 odstotka BDP, pod njim pa bo tudi po novem, saj naj bi delež znašal okoli 1,1 odstotka BDP.

Znova je poudarila pomen tega davka za proračun in dejala, da bi bile alternative - med njimi krizni davek ali znižanje socialnih transferjev in pokojnin - slabše tako za državljane kot za državo. "Trdno sem prepričana, da so vsi scenariji brez davka na nepremičnine slabši, in to slabši za ljudi in slabši za celotno državo. Tudi za gospodarstvo, če želite, ker se bo potrošnja spet začela zniževati," je dejala premierka.

Bratuškova: državljani bodo kmalu občutili izboljšanje

Bratuškova je morala odgovoriti tudi na vprašanje poslanca NSi Jožefa Horvata v zvezi z dvigom gospodarske aktivnosti. Podatki o rasti bruto domačega proizvoda (BDP) kažejo na to, da gredo ukrepi vlade v pravo smer, je treba pa z delom nadaljevati, je dejala Bratuškova. Zaveda se, da državljani izboljšanja še ne občutijo, meni pa, da bo tudi do tega kmalu prišlo. "Očitno kaže, da gredo stvari v pravo smer, ampak daleč od tega, da bi na teh dobrih številkah zaspali. Zavedamo se, da je treba delati naprej in delali bomo."

Izrazila je zadovoljstvo, da so se njena besede, da je stanje boljše kot pred letom dni, potrdile tudi v številkah. BDP je bil v zadnjem četrtletju lani prvič po osmih četrtletjih pozitiven, leto 2013 pa se je končalo sicer še vedno negativno, a bistveno manj od črnogledih napovedi, je dodala.

Povečuje se izvoz, krepko so se povečale bruto investicije, črpanje evropskih sredstev je bilo lani najboljše v finančni perspektivi, tudi potrošnja se počasi vrača, je navedla.

Sanacija bank je v največji meri namenjena pomoči gospodarstvu, pravi, a se zaveda, da podjetja še nimajo dovolj olajšanega dostopa do financiranja. Denar, ki so ga namenili za banke, mora čim hitreje priti do gospodarstva, je poudarila in izpostavila spremembe zakonodaje za lažje razdolževanje in prestrukturiranje podjetij.

"To je naša naslednja velika naloga za to, da bo našemu gospodarstvu v nadaljevanju še lažje. Zavedam pa se, da naše državljanke in državljani vsega tega, kar se kaže v številkah, še ne občutijo. Ampak tudi do tega, da bodo državljanke in državljani to občutili, bo prišlo, in to kmalu," je dejala.

Tuja podjetja bolj kot davčne obremenitve pestijo administrativne ovire, je dejala premierka in dodala, da ukrepajo tudi v tej smeri, da pa se na administrativnem delu vseh stvari ne da spremeniti čez noč. Še naprej se bodo trudili pospešiti črpanje evropskih sredstev, ki so "roko na srce praktično edini razvojni denar, ki ga v Sloveniji v tem trenutku premoremo."