Da popolnoma odraste, atlantski losos potrebuje 30 mesecev. Njihovi odrasli sorodniki v omenjenem akvariju pa so stari le 16 mesecev. In prijel se jih je vzdevek "frankenriba" po znamenitem Frankensteinu.
Vzgojili so jih v raziskovalni postaji v Panami. In sicer tako, da so jim dodali gene dveh drugih vrst rib, da bi dosegli, da rastejo dvakrat hitreje kot običajni atlantski losos.
Čeprav marsikdo ob tem postane zaskrbljen, se bodo te gensko spremenjene ribe že kmalu znašle na krožnikih. Kanada je namreč odobrila komercialno proizvodnjo jajčec gensko spremenjenega lososa in gojenje teh rib za hrano. Ameriški regulator za varnost hrane pa je medtem tik pred tem, da odobri prodajo te gensko spremenjene ribe v restavracijah in trgovinah.
Gensko spremenjeni losos naj bi bil sicer šele začetek. Korporacije za gensko spremenjene organizme naj bi načrtovale še gensko modificiranje 50 drugih živali za kasnejšo prehrano ljudi. Med drugim je govora tudi o GSO piščancih, prašičih in govedu.
Gensko spremenjenega lososa so ustvarili pri družbi AquaBounty, biotehnološkem podjetju, ki domuje v ameriškem Massachusettsu, laboratorije pa ima v več delih sveta. Družba je pravice za razvoj gensko spremenjenega lososa kupila leta 1996, proizvaja pa tudi hrano za posebej hitro rast in odpornost rakcev.
Atlantskemu lososu so v tem primeru dodali rastni hormon lososa chinook, ki je največji pacifiški losos, in gen jegulje, ki aktivira rastni hormon. Kombinacija pri gensko spremenjenem lososu pospeši metabolizem, zaradi katerega riba več je in tudi hitreje raste.
Če atlantski losos raste le spomladi in poleti, preostanek leta, ko je hrane manj, pa je njegova rast ustavljena, gensko spremenjeni losos raste celo leto, zaradi česar je njegovo gojenje veliko cenejše.
V laboratoriju nameravajo letos za gojenje pripraviti 100.000 jajčec gensko spremenjenega lososa.
Medtem ko zagovorniki gensko spremenjene hrane trdijo, da ta ne more biti nevarna za ljudi, saj se je žlahtnjenje živalskih in rastlinskih vrst za gojenje dogajalo že stoletja, gensko spreminjanje naj bi bilo le najbolj izpopolnjen način tega, nasprotniki opozarjajo, da se je to dogajalo na drugačen način. Spremembe v rastlinah in živalih so nekoč potekale počasi, trajale so tudi stoletja, genska tehnologija pa omogoča drastične spremembe v le eni generaciji, poleg tega je mogoč prenos genov z ene vrste na drugo, tudi med rastlinami in živalmi – paradižniku je na primer mogoče dodati gen ribe z Antarktike, da postane odporen na mraz.
In prav kombiniranje genov različnih živalskih in rastlinskih vrst ima lahko nepredvidene posledice, opozarjajo nasprotniki.
Ameriška uprava za varnost hrane sicer trdi, da ni dokazov, da bi gensko spremenjena žita ali ribe in druga hrana iz GSO škodljivo vplivala na človeka. Po drugi strani pa tudi ni nobenih dokazov, da je res varna po letih in desetletjih uživanja, saj gre za nove proizvode.
Medtem pa ameriška organizacija Ocean Conservancy opozarja na druge slabosti gensko spremenjenega lososa. Losos je v sodobni prehrani zelo cenjen, vendar naj bi gensko spremenjena riba vsebovala precej manj ključnih omega 3 maščob, zato pa veliko več rastnega hormona IGF-1. Poleg tega naj bi gensko spremenjena riba vsebovala tudi veliko manj folne kisline, cinka, magnezija in fosforja, a več niacina in vitamina B6.
Gensko spremenjeni losos pa skrbi tudi okoljevarstvenike. Atlantski losos je zaradi pretiranega lova ogrožen, če bi gensko spremenjeni losos zašel v naravno okolje, pa bi lahko vse skupaj še poslabšal, opozarjajo, saj gre za hitreje rastočo, močnejšo in vedno lačno ribo.
Test je pokazal, da so ribe, ki so si z gensko spremenjenim lososom delile akvarij, rasle počasneje, kot bi sicer, zaradi dominantne vloge gensko spremenjenega lososa. A v družbi AquaBounty vztrajajo, da do tega ne more priti, saj da so ribe iz pri njih izleženih jajčec, sterilne in nezmožne razmnoževanja. Vendar so testi pokazali, da to drži le za 95 odstotkov njihovih jajčec.
Na evropskih krožnikih gensko spremenjenega lososa najbrž še ne bo tako hitro, družba evropske komisije še ni zaprosila za dovoljenje, poleg tega ima EU do gensko spremenjenih organizmov za zdaj zelo strogo politiko. Vendar se pritisk korporacij na EU stopnjuje, narašča pa tudi število zagovornikov gensko spremenjenih organizmov znotraj zidov evropskih institucij.
KOMENTARJI (63)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.