Na listi za 'odstrel' že drugi Marius. Živalski vrtovi postajajo klavnice?

Živalski vrt na zahodu države ima trenutno dva samca, vendar pa je bil sprejet v program razmnoževanja živali. Če oskrbnikom drugemu samcu uspe najti samico, bo moral zato v smrt že drugi Marius.

V živalskem vrtu pravijo, da še ni znano, kdaj bodo začeli iskati samico, odločitev o Mariusu pa bodo prejeli skupaj s koordinatorjem razmnoževalnega programa. Če bo ta predlagal usmrtitev, jo bodo pač izvedli, pravijo.

In dodajajo, da jih javno mnenje, peticija, ki jo je podpisalo 27.000 ljudi in protesti ob usmrtitvi Mariusa v Københavnu, ne skrbijo. Niso se še pa odločili ali bodo v primeru usmrtitve samca žirafe tudi oni izvedli javno razkosanje.

Mariusa ni bilo treba usmrtiti

Medtem ko se govori že o novi usmrtitvi žirafe v živalskem vrtu pa se javnost ni sprijaznila še niti s prvim takšnim postopkom. Čeprav sicer menda ni bil prvi v zadnjih dveh letih, le najbolj javno izpostavljen. V zadnjem obdobju naj bi bili usmrčeni še vsaj dve živali.

Direktor vrta v Københavnu sicer trdi, da je bila to pravilna in edina logična odločitev. Na drugi strani pa so mediji izbrskali nekaj podatkov, ki kažejo na to, da je moral samec najverjetneje umreti le zato, da bi zloglasni direktor dokazal svoje.

Na laž so namreč postavili njegovo trditev, da ni bilo druge možnosti. Novo domovanje je Mariusu ponujalo več živalskih vrtov, tako v Evropi kot na drugih kontinentih. V večini primerov so v Københavnu za vsakega ponudnika našli kakšen izgovor, zakaj ni primeren, iz kanadskega živalskega vrta v Quebecu pa so sporočili, da se z njimi sploh niso želeli pogovarjati.

Za švedski živalski vrt, ki se je potegoval za Mariusa, je Bengt Holst dejal, da ga zavrača, ker nima zagotovila, da Mariusa ne bodo prodali, vrtu Yorkshire Wildlife Park iz Velike Britanije je namesto, da bi jim dal žirafo, predlagal, naj prostor prihranijo za kakšno žival z boljšim genetskim potencialom, zakaj je zavrnil nizozemski živalski vrt pa sploh ni pojasnil.

Je pa pojasnil, da je naloga razmnoževalnega programa, katerega del je tudi danski živalski vrt, zagotavljanje zdrave in genetsko primerne generacije žiraf. "Ko se tako dobro razmnožujejo kot se trenutno, je samoumevno, da se bo prej ali slej pojavila težava," je še dejal in dodal, da z javnim razkosavanjem živali ni nič narobe, saj je naloga živalskega vrta, da ljudem razblini podobo živalskega sveta iz risank.

Za žirafje družine v živalskih vrtovih sicer velja, da je v skupini le en samec, mlade samce iz skupine odstranijo, ko dosežejo spolno zrelost, da ne bi prišlo do parjenja med sorodniki in spopadov med samci. Ti sicer brez težav živijo skupaj, če v skupini ni samic.

Da bi Mariusa kastrirali pa niso razmišljali. Postopek naj bi bil namreč zapleten in bi lahko vplival na slabšo kakovost njegovega življenja. Poleg tega bi ga morali pred posegom uspavati, pri tem pa bi si lahko zlomil vrat, pravijo strokovnjaki.

Razmnoževanje v živalskih vrtovih ni nujno "čist" posel

Zaradi dogajanja na Danskem se je ponovno razplamtela debata o pomenu živalskih vrtov in dogajanju v njih. Predvsem je veliko govora o programu razmnoževanja, za katerega tudi strokovnjaki priznavajo, da ima "določene pomanjkljivosti in težave".

Ponovno pa se marsikdo sprašuje, zakaj sploh potrebujemo divje živali, ujete na nekaj kvadratnih metrih, namenjene za ljudsko zabavo.

V osemdesetih letih prejšnjega stoletja je harvardski profesor Edward O. Wilson iznajdbo živalskih vrtov opisal s človekovo prirojeno potrebo po tem, da je v bližini živali, pri čemer pa ljudje pogosto pozabijo, da njihove potrebe morda niso najpomembnejše.

Po drugi strani pa zagovorniki živalskih vrtov trdijo, da gre za ohranjanje vrst. Odgovor zanje imajo tudi nasprotniki – če bi človek pustil pri miru dovolj naravnega okolja za te živali in jih ne bi iztrebljal za dobiček, takšnega "varovanja" sploh ne bi potrebovali.