Na Balkanu tako kot v Indiji in na Kitajskem uničujejo ženske zarodke

Ne le na Kitajskem in v Indiji, tudi ponekod v Evropi je očitno v uporabi praksa uničevanja ženskih zarodkov. Nemški časopis Süddetsche Zeitung je v torek objavil prispevek, v katerem ugotavlja, da je takšna praksa v uporabi v Armeniji, Azerbajdžanu in Albaniji, demografi pa so pozorni tudi na Črno goro, Makedonijo in Kosovo.

Nekakšno naravno razmerje med spoloma pri novorojenčkih je 100 deklic na 105 dečkov. Naravni presežek dečkov se pozneje izravnava z večjo umrljivostjo dojenčkov in dečkov. V primeru, da število dečkov v primerjavi z deklicami ostane previsoko, pride do demografskega neravnovesja.

V omenjenih državah pa si očetje namreč pogosto želijo moškega naslednika in storijo vse, da jim ne bi bilo treba vzgajati tudi hčerk. V Armeniji in Azerbajdžanu se tako na 100 deklic rodi 115 dečkov, v Albaniji pa 112, kar je primerljivo z razmerami v Indiji.

Demograf inštituta za razvoj pariške univerze Descartes Christophe Guilmoto je razkril, da je na vrhu žalostne lestvice Albanija, sledita pa Kosovo in Črna gora, kjer se na 100 deklic rodi 110 oziroma 109 dečkov. Makedonija, kjer se na 100 deklic rodi 106 dečkov, je še blizu naravnemu razmerju.

Še najhuje je v Albaniji

Želja staršev po moškem potomcu je posebnost albanskega kulturnega kroga. Ta želja pa ni prisotna samo pri muslimanih, pač pa tudi pri pravoslavcih in katoličanih v državi.

Umetna prekinitev nosečnosti zaradi deklic je kulturni fenomen, ki ima svoje korenine v arhaičnemu razumevanju družine. Dečki obdržijo priimek. Dekleta se mu ob poroku odpovedo in zapustijo svojo družino. Sinovi so tradicionalno tisti, ki skrbijo za starše, je za nemški časnik pojasnil Guilmoto.

Dodal je, da "vsi ginekologi v Albaniji vedo, da starši želijo izvedeti spol spočetega otroka. To je rutina." Deklica je nezaželena predvsem takrat, ko družina že ima hčerko. Zdravniki pa vedo, da pogosto pride do umetne prekinitve nosečnosti, če ugotovijo, da je spočeta deklica, a o tem na glas ne govori nihče. Da bi preprečili rojstvo hčerke, se dogajajo tudi nezakonite umetne prekinitve nosečnosti v pozni nosečnosti.

Gre za paradoks, saj si zahvaljujoč medicinskemu napredku starši lažje izpolnijo tradicionalno željo po dečku, deklice na drugi strani pa so bolj diskriminirane. In prav razvoj na Balkanu je po oceni Guilmota razlog za zaskrbljenost. "Tam se kritičnega položaja ne zavedajo. Ignoranca in zanikanje sta težavi. To se pri nas ne dogaja," je stavek, ki ga je Guilmoto velikokrat slišal.

Posledice so dramatične, trajajo pa lahko več desetletij

Posledice porušenega demografskega ravnovesja glede na spol so dramatične. Moški ne najdejo več žensk, naraščajo nasilje, prostitucija in trgovina z belim blagom. Naraščajo tudi prisilne zakonske zveze v otroških letih, prav tako se poveča število samomorov žensk, ki ne zdržijo pritiska, da morajo roditi sina, je razkrila raziskava Sklada Združenih narodov za dejavnosti o prebivalstvu (UNFPA).

In postopoma bi se morala s težavo umetnih prekinitev nosečnosti na Balkanu soočiti tudi Evropska unija. Kot navaja časnik, je Albanija kandidatka za članstvo, prav tako tudi Makedonija, Črna gora se že pogaja. To, da v teh državah načrtno splavijo deklice, je doslej zaposlovalo zgolj Svet Evrope in še to po opozorilih švicarske poslanke Doris Stumpf.

A Svet Evrope nima nobenega vpliva na vstop teh držav v EU. Evropska komisija in parlament pa sta se komajda kaj ukvarjala s tem, da v njunem sosedstvu deklice diskriminirajo še pred rojstvom, piše časnik. EU lahko uporabi politični pritisk, pravno pa nima sredstev za ukrepanje proti kandidatkam za članstvo glede dvomljive politike umetne prekinitve nosečnosti.

Pa vendarle – tik pred božičem je albansko ministrstvo za zdravje pripravilo kongres v Tirani, ki se ga je udeležil tudi Guilmoto. Ministrstvo je ob koncu kongresa tudi ustanovilo delovno skupino, a tudi, če bodo uspešni v boju proti diskriminaciji, je nekaj gotovo: Posledice bo čutiti še desetletja.