Moody's ohranil bonitetno oceno Slovenije; obeti stabilni

Bonitetna agencija Moody's je v petek ohranila oceno Slovenije pri Ba1, ki tako ostaja pod investicijsko vrednostjo, obete za naprej pa je iz negativnih povišala v stabilne. Glavni razlog za izboljšanje obetov je več jasnosti po pregledu bank in stabilizaciji bančnega sistema z dokapitalizacijo.

Zaradi tega se je zmanjšala tudi negotovost glede sposobnosti vlade pri nadaljnjem zadolževanju države, prav tako pa je manj možnosti, da bo Slovenija potrebovala finančno pomoč od zunaj.

Ocena pa ostaja nizka, ker je slovensko gospodarstvo po oceni agencije v letu 2013 nazadovalo za dva odstotka, v letošnjem letu pa se bo skrčilo še za 0,7 odstotka. Poleg tega zadolženost podjetniškega sektorja še vedno ostaja visoka glede na sosednje in primerljive države, čeprav se zmanjšuje.

Kreditno ozračje bo vsaj na krajši rok še naprej ostalo omejeno, dokler se sistem ne prestrukturira. Moody's navaja mnenje Mednarodnega denarnega sklada (IMF), da bodo reforme za rast imele pozitiven učinek šele na srednji rok. Gospodarstvo pa bo še vedno zelo odvisno od izvoza in s tem od okrevanja drugje, še posebej v Nemčiji.

Moody's lahko v prihodnje oceno zviša, če se bo nadaljeval napredek pri uravnoteženju gospodarstva neodvisno od izvoza proti trajnim oblikam domačega povpraševanja, skupaj s hitrejšim preobratom pri slabšanju javnih financ, vključno z zadolženostjo.

Ocena pa se lahko dodatno poslabša, če se bo bistveno poslabšal makroekonomski položaj države ali če se bo povečala zaskrbljenost glede dostopa do zadolževanja. Poslabša se lahko tudi, če pride do gospodarskih in finančnih pretresov, povezanih s stabilizacijo bančnega sistema.

Bančni pregledi in stresni testi so razkrili dokapitalizacijske potrebe za banke, ki jih bo država zmogla obvladati. Celotni stroški sanacije bank bodo predstavljali 11,1 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), kar je v okvirju napovedi agencije Moody's ob objavi zadnje ocene (med osem do 11 odstotkov BDP). Moody's opaža padanje zahtevanega donosa na slovenske obveznice, kar državi omogoča več manevrskega prostora pri iskanju svežih sredstev in zmanjšuje verjetnost izgube dostopa do zasebnih dolžniških trgov.

Moody's v poročilu o Sloveniji navaja znane informacije o ustanovitvi in prenosu sredstev na slabo banko. Največji banki NLB in NKBM sta na slabo banko do konca lanskega leta prenesli za 1,01 milijarde evrov slabih terjatev. Moody's ocenjuje, da je likvidnostna blazina, s katero je vlada pomagala pri dokapitalizaciji, zadostna za potrebe dokapitalizacije bank in proračunskega financiranja do konca tretjega četrtletja 2014.

Vlada je pripravljena hitro dokončati proces dokapitalizacije in Moody's verjame, da so se proračunska tveganja uravnotežila. Dodatni pritiski na državne finance bodo najverjetneje nastali, če banke ne bodo zmožne zbrati dovolj kapitala, kar bo spet zahtevalo pomoč države. Težave bodo nastale tudi, če se bo gospodarsko nazadovanje nadaljevalo tudi po letošnjem letu in se bo dolg še bolj povečal.

Nasproti tem tveganjem stoji možnost rasti prilivov v proračun od privatizacije, ki je Moody's ni upošteval pri oceni zaradi nezanesljivosti, ki vedno spremljajo takšne pobude. Moody's pa omenja tudi možnost večjih prilivov od prodaje državnega premoženja v bankah.

Moody's napoveduje, da bo brez posebnih dodatnih šokov javni dolg na koncu prestrukturiranja bančnega sistema porasel na 76 odstotkov BDP, potem ko je konec leta 2012 znašal 54,4 odstotka BDP. Ustalil naj bi se šele v letih 2016 in 2017, ko bo za malce presegel 80 odstotkov BDP.