Ministrstvo: ustanavljanje slabe banke poteka po načrtih

Kljub drugačnim špekulacijam v tujih mediji ustanavljanje slabe banke poteka po načrtih, zatrjujejo na finančnem ministrstvu. Spomnili so tudi na ponedeljkove besede premierke Alenke Bratušek, da lahko Slovenija svoje težave rešuje sama.

Na ministrstvu so spomnili na vse korake, ki jih je v zvezi z ustanavljanjem Družbe za upravljanje terjatev bank oziroma t. i. slabe banke v minulih tednih naredila še prejšnja vlada.
Februarja je tako potrdila statut omenjene družbe, ki je eden od nujnih pogojev za njeno ustanovitev. Družba je bila ustanovljena in v sodni register vpisana 19. marca.

Imenovani so bili tudi že neizvršni direktorji upravnega odbora ter vršilci dolžnosti izvršnih direktorjev, ki bodo svoje naloge opravljali do prihoda izvršnih direktorjev, izbranih na javnem razpisu.
Neizvršni direktorji so švedski strokovnjaki Arne Berggren, Lars Nyberg in Carl-Johan Lindgren ter prejšnji državni sekretar na ministrstvu za finance Andrej Šircelj. Izvršni direktorji pa so Slovenca Boštjan Gjerkeš in Aleš Koršič ter Šved Anders Torbjörn Ingemar Mansson.

Vlada je sprejela tudi že uredbo o izvajanju ukrepov za krepitev stabilnosti bank, ki določa merila in pogoje, ki jih morajo izpolnjevati banke, da so upravičene do ukrepov, ter merila in pogoje za določitev in izvajanje posameznih sistemskih ukrepov za sanacijo slabih bančnih terjatev.

Ob tem na ministrstvu pozivajo tudi, naj se upoštevajo ponedeljkove izjave Bratuškove, ki je v ponedeljek ob sprejemu nove vlade pri predsedniku republike Borutu Pahorju zagotovila, da je Slovenija stabilna država in da "kakršne koli primerjave s Ciprom v tem delu in času niso niti potrebne niti primerne". Po njeni oceni Slovenija lahko svoje težave, tudi javnofinančne, rešuje sama.

V tujih medijih se ob dogajanju v zvezi s Ciprom množijo špekulacije, da bo Slovenija sledila otoški članici evrskega območja v prošnji za finančno pomoč. Ob tem kot ključni dejavnik večina izpostavlja predvsem uspeh nove vlade pri sanaciji razmer v bankah.

Zaradi vseh teh špekulacij se je danes na borznem trgu močno zvišala tudi zahtevana donosnost na slovenske 10-letne državne obveznice in prvič po lanskem oktobru presegla šest odstotkov.