Milijonske nepravilnosti pri odškodninah ob razlastitvi nepremičnin

Pri določanju in izplačevanju odškodnin ob odkupih in razlastitvah nepremičnin zaradi gradnje ali obnove gospodarske javne infrastrukture je ministrstvo za infrastrukturo in prostor neupravičeno izplačano za 1,1 milijona evrov odškodnin, poleg tega pa je bilo za 6,5 milijona evrov odškodnin izplačanih na podlagi nepravilnih in nepopolnih cenitvenih poročil, ugotavlja računsko sodišče.

Oškodovanci so v primeru gradnje železniške proge Pragersko-Hodoš-državna meja prejeli za 1,16 milijona evrov višje odškodnine kot oškodovanci v primeru gradnje državnih in regionalnih cest. Poleg tega je ministrstvo za infrastrukturo omejilo izbor cenilcev, ki so lahko opravljali te cenitve, le na izbrane sodne cenilce. Cenitvena poročila so bila nepravilna ali nepopolna, v nekaterih primerih ni bilo npr. dokazil o ogledu nepremičnine na terenu, ministrstvo pa ni preverjalo, ali so poročila pripravljena v skladu s strokovnimi standardi.

"Skupna značilnost pregledanih cenitvenih poročil - kar nas je presenetilo - je, da niti eno poročilo ni bilo popolno," je dejal drugi namestnik predsednika računskega sodišča Samo Jereb. Na podlagi takšnih poročil je bilo izplačanih za okoli 6,5 milijona evrov odškodnin, od tega za 5,8 milijona evrov odškodnin pri gradnji železnic in za 680.000 evrov pri gradnji cest.

Računsko sodišče se je zato vprašalo, ali je vzpostavljen sistemski nadzor nad delom sodnih cenilcev, za kar je pristojno ministrstvo za pravosodje in javno upravo. Ugotovilo je, da "rednega nadzora nad delom sodnih cenilcev pravzaprav sploh ni", ministrstvo pa lahko nadzor izvaja po uradni dolžnosti.

Ugotovilo je tudi, da obstajajo pomembne razlike pri pogojih za sodne cenilce in pooblaščene ocenjevalce vrednosti, med drugim glede preizkusa znanja (od 142 sodnih cenilcev različnih strokovnih področij in 92 sodnih cenilcev s področja gradbeništva 94 kandidatom ni bilo treba opravljati niti pisnega niti ustnega preizkusa), obsega potrebnega izobraževanja in usposabljanja ter zahtevane stopnje izobrazbe.

Pri sodnih cenilcih je lahko ukrep v primeru nevestnega dela le odvzem dovoljenja. V pregledanih treh letih zaradi nevestnega dela ni bil razrešen noben sodni cenilec. Računsko sodišče je dalo tri pobude za nadzor zaradi nevestnega dela sodnih cenilcev, nobena pa ni doživela epiloga.

Cenilci so oceno prilagodili dogovoru med lasntikom in državo

Ena od teh je bila pobuda glede cenitve pri gradnji dela dolenjske avtoceste pri Pluski. Agencija za nadzor nad javnim revidiranjem ni bila pristojna, ker naročnik cenitve ni bila Družba za avtoceste (Dars), ampak ministrstvo za infrastrukturo.

"V tem delu bi lahko govorili celo o sistemski korupciji, ker pravne podlage vzpostavljajo odvezo pooblaščenim ocenjevalcem vrednosti glede nadzora nad njihovim delom, če opravljajo storitve za potrebe javnih organov, kot je država ali občine," meni Jereb.

Med revizijo so ugotovili, da so cenilci v več primerih cenitev prilagodili vnaprejšnjemu dogovoru med državo in oškodovancem. Takšen primer je bila odškodnina pri gradnji avtoceste pri Pluski, kjer se je višina ocenjene odškodnine po tem, ko so sklenili dogovor, več kot podvojila in je bila praktično enaka ceni, ki jo je oškodovanec plačal za nadomestna kmetijska zemljišča - in ta cena je bila skoraj desetkrat višja od cen, ki so se na tistem območju plačevale za takšna zemljišča.

Računsko sodišče zahteva odzivno poročilo

Računsko sodišče je sicer skupno preverilo 66 poročil o ocenjevanju vrednosti, na podlagi katerih so določili odškodnine v vrednosti 8,38 milijona evrov. Na podlagi revizije je vladi ter ministrstvoma za infrastrukturo in prostor ter pravosodje in javno upravo naložilo pripravo popravljalnih ukrepov in odzivnega poročila. V 90 dneh računsko sodišče pričakuje načrte za poenotenje pogojev za vse cenilce in zagotovitev enotnega nadzora, za izdelavo metodologij ocenjevanja vrednosti in za poenotenje pravnih podlag za določanje odškodnin.