K razumevanju geneze človeštva so umetnost, znanost in filozofija združevalni elementi, saj v sintezi utemeljujejo novo kulturo naše vrste. Videti, misliti, osmisliti in biti seznanjen, niso zgolj lastnosti fizičnega odnosa do sveta, temveč segajo v polje metafizičnega in psihičnega. Dopolnjujejo sliko in misel o samozavedanju. Produkcijska percepcija na polju sodobnih vizualnih praks vključuje v izraz tudi sociološko – znanstvene raziskave o stanju na področju eksistencialne problematike življenja in človeka kot enote. Hitrost sprememb, ki nam jih narekuje tehnološki razvoj digitalnih in virtualnih komponent, nujno vpliva tudi na socialno ekonomsko politiko znotraj principa globalizacije. Na prvi pogled kaotičen razvoj porabniške kulture in novomedijske družbe je neustavljiv. Vse te poti in stranpoti razvoja naše civilizacije označuje tudi produkcija vizualnih del predstavljenih na festivalu Speculum Artium 2013.
Tema letošnjega festivala bo problematizira humanoidno robotiko. Roboti danes predstavljajo enega izmed najbolj zapletenih tehničnih dosežkov človeštva. Že skozi celo zgodovino umetnosti in znanosti vzpostavljena paradigma, kako si prilagoditi svet po naših merilih, z razvojem novih tehnologij bliskovito prevzema prostor naravnega. Zgodovinska transformacija telesa v povezavi z artificielno tehnološko strukturo dosega nove vrhove. Vzpostavlja se časovni okvir, temelječ na spoznanju, da nič več ne bo kot je bilo, ko nam bodo ravno roboti ter artificielni bioorganizmi osmišljali, kaj je bistvo življenja, kaj pomeni biti človek. Mimezis robota, naprave z vrsto senzorjev, upravljalnikov in pnevmatskih pogonov postaja simulaker prisotnosti človekovih čustev, in apologet nove civilizacije.
Glavni gost letošnjega festivala bo prof. HiroshiIshiguro iz Japonske, ki velja za utemeljitelja androidne znanosti in enega izmed stotih genijev današnje dobe. Svoje dosežke in raziskovanja bo predstavil na simpoziju v četrtek 10. 10. 2013 z začetkom ob 17. uri. Za časa festivala bo s svojim asistentom dr. Kohei Ogawo demonstriral zmogljivosti svojega najnovejšega mehanskega dvojčka Geminoida HI-4 ter teleoperacijskega robota Telenoida. Poleg tega pa je razvil številne humanoide in androide, imenovane Robovie, Replieein Elfoid. O teh robotih so pogosto poročali vodilni mediji, kot na primer Discoverychannel, NHK, in BBC. Kar štirikrat je že postal prejemnik nagrade za najboljšega humanoida na RoboCupu.
Predstavljeni bodo tudi slovenski dosežki in raziskovanja iz področja robotike. Vodja odseka avtomatiko, biokibernetiko in robotiko iz Instituta Jožefa Stefana, dr. Leon Žlajpah bo predstavil njihov doprinos k razvoju robotike. Filozofski aspekt teh tektonskih premikov v sodobni družbi pa bo osvetlila intermedijska umetnica in doktorica filozofskih znanosti Polona Tratnik.
Predstavljena bodo tudi umetniška dela, ki se ukvarjajo z implementacijo robotike v sodobni družbi. Na ogled bodo dela študentov akademije za likovno umetnost – smer video in novi mediji, dela profesorjev Fakultete za računalništvo in informatiko Ljubljana, dela podiplomskih študentov novih medijev Interfaceculture iz linške umetniške univerze, ter seveda tudi umetniška dela že etabliranih umetnikov. Na ogled pa bo tudi izbor robotov iz Instituta Jožef Stefan ter seveda slavni Geminoid HI-4, mehanski dvojček prof. Hiroshija Ishigura ter Telenoid.
