Na današnji dan pred desetimi leti je bila v mehiški Meridi podpisana Konvencija Združenih narodov proti korupciji, zato je 9. december tudi mednarodni dan boja proti korupciji. Letos je v Sloveniji ta dan očitno padel ravno v čas vse glasnejših opozoril o pomanjkljivem boju proti korupciji.
Leta 2003 podpisana konvencija Združenih narodov proti korupciji je prvi pravno zavezujoč mednarodni instrument za boj proti korupciji, ki ga je podpisalo že 140 držav. Njegovi glavni poudarki so ukrepi za preprečevanja korupcije, dosledno preganjanje in kaznovanje koruptivnih dejanj ter mednarodno sodelovanje na področju preprečevanja in boja proti korupciji.
Za Slovenijo Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) zadnji čas zlasti pogosto opozarja na sistemsko korupcijo, za katero je značilen prodor koruptivnih praks v politične elite. Pomanjkanje sredstev v boju proti sistemski korupciji pa je bil tudi eden od razlogov za nedavni odstop vodstva KPK.
Skrb vzbujajoča je bila tudi objava lestvice o indeksu korupcije v javnem sektorju po svetu, na kateri je Slovenija krepko zdrsnila. So pa dogodki v zadnjih dneh in tednih politiko in stroko poenotili vsaj v stališču, da so spremembe zakonodaje na tem področju potrebne.
Največ korupcije je v razmerju javni in zasebni sektor
Večina anomalij, povezanih s korupcijo, se dogaja v razmerju javni sektor - zasebni sektor, je na novinarski konferenci povedala namestnica predsednika Komisije za preprečevanje korupcije v odstopu Liljana Selinšek.
Generalni sekretar društva Integriteta Vid Doria ob tem ugotavlja, da je zasebni sektor "eden izmed ogroženih stebrov slovenskega sistema integritete".
Za vzpostavitev učinkovitega programa preprečevanja korupcije je po njegovih besedah potrebno, da so mehanizmi prilagojeni korupcijskim tveganjem v posameznem podjetju.
Zato je Transparency International razvil poseben program, ki temelji na zavezi vodstva določenega podjetja za preprečevanje korupcije ter vključuje tudi spremljanje in poročanje, je pojasnil Doria.
KOMENTARJI (294)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.