»To je glasba z drugega sveta, to je glasba večnosti,« naj bi o Mahlerjevi Simfoniji št. 9 izjavil eden najslavnejših dirigentov vseh časov Herbert von Karajan, medtem ko je dirigent Otto Klemperer menil, da je največji dosežek v zgodovini glasbene simfonične umetnosti. Mahlerjevo delo velja za zadnjo simfonijo, ki jo je ustvaril pred smrtjo (umrl je leta 1911). To je bilo zanj težko obdobje, spopadati se je moral z nenadno smrtjo svoje hčerke, nesoglasji v dunajski Državni operi, kjer je bil direktor, srčno oslabelostjo. Poleg tega so družbo obdobja s prehoda 19. v 20. stoletje prevevali strah, pesimizem, občutki zaključka neke dobe in pričakovanja negotove prihodnosti. Bojazen, katere sopotnica je bila tudi divja dekadenca, ni bila odveč: začetek 20. stoletja je prinesel propad monarhij in držav ter prvo svetovno vojno. In mogočna Mahlerjeva simfonija vse to odraža. Torej kot nalašč za trenutno negotovo obdobje, za katerega ne vemo, kam nas pelje.
Beethoven je svojo Simfonijo št. 9 dokončal leta 1824, danes pa velja za eno najbolj znanih in najboljših del iz svetovne zakladnice klasične glasbe. Osnova evropske himne je zadnji stavek te simfonije. V Ljubljani jo bodo poleg Gewandhaus Orkestra Leipzig izvedli tudi Zbor Dunajskega pevskega društva ter solisti Luba Organášová, trenutno najbolj iskana lirska sopranistka, Gerhild Romberger, Roberto Saccà in René Pape, eden vodilnih basistov.
Izjemni glasbeni deli bo 28. in 29. avgusta v okviru 61. Ljubljana Festivala izvedel eden najbolj znanih simfoničnih orkestrov Gewandhaus Orkester Leipzig, ki velja tudi za enega najstarejših na svetu. Letos obeležuje 270-letnico svojega obstoja, njegove korenine namreč segajo vse do leta 1743. Kot prvi so na primer leta 1811 izvedli Beethovnov Koncert za klavir in orkester št. 5, v sezoni 1825/26 pa celoten cikel njegovih simfonij. Premiero sta v Leipzigu doživeli tudi Simfonija št. 3 v A-molu (Škotska simfonija) in Koncert za violino v E-molu Felixa Mendelssohna Bartholdyja, ki je leta 1835 postal glasbeni direktor in dirigent tega izjemnega orkestra, ki danes velja za enega najboljših na svetu. V preteklosti je prvič izvedel tudi dela priznanih skladateljev, kot so Robert Schumann, Franz Schubert, Richard Wagner in Johannes Brahms.
Biti vodja ali kapelnik Gewandhaus Orkestra Leipzig je prestiž in velika čast. Od leta 2005 je to Riccardo Chailly. V Milanu rojeni dirigent, ki se ponaša z viteškim nazivom cavaliere di Gran Croce, ki mu ga je za posebne zasluge narodu podelila Republika Italija, je med drugim študiral pri svojem očetu Lucianu Chaillyju, priznanem opernem skladatelju. Pri dvajsetih letih je postal asistent dirigentu Claudiu Abbadu v La Scali, kjer je kot dirigent debitiral leta 1978. Sodeloval je z izjemnimi orkestri, kot so Berlinski radijski simfonični orkester, Londonski filharmonični orkester, bolonjski Teatro Communale, amsterdamski Kraljevi orkester Concertgebouw. Gewandhaus Orkestru Leipzig je prvič dirigiral leta 1986 na Salzburškem festivalu, potem ko ga je priporočil Herbert von Karajan.
Gewandhaus Orkester Leipzig je na ljubljanskem poletnem festivalu prvič gostoval že leta 1977. Takrat je pod taktirko Gerta Bahnerja izvedel dela Glucka, Vogla, Mozarta in Haydna. Tokrat se vrača s programom, ki ga bo že čez nekaj dni, torej 31. avgusta in 1. septembra, izvedel tudi na Salzburškem poletnem festivalu.
Ljubljanska koncerta bosta v Cankarjevem domu ob 20.00 in bosta prva dogodka v prenovljeni Gallusovi dvorani.
Informacije na www.ljubljanafestival.si. Vstopnice že od 29 evrov.
