Zakaj Bossman, zakaj Šarec in zakaj tako malo žensk?

Letošnje lokalne volitve so bile napete vse do konca. 74 občin je na svojega župana moralo počakati dlje časa, saj so volivci morali na volišča dvakrat. Ena najbolj presenetljivih zmag, o kateri govorijo tudi svetovni mediji, je bila zagotovo v Piranu. Dosedanjega župana Tomaža Gantarja je namreč premagal zdravnik po rodu iz Gane, Peter Bossman. Zmaga je bila tesna, dobrih 200 glasov več, a Pirančanke in Pirančani so izbrali.

Ali smo Slovenci s tem, da smo izbrali temnopoltega župana dokazali, da sprejemamo drugačnost, ali so volivci izbirali stranko namesto kandidata? Psiholog in strokovnjak za politični marketing Miro Kline je za 24ur.com povedal, da je največja koalicijska stranka v Piranu uporabila strategijo diferenciacije in tako ponudila Bossmana. Po njegovem mnenju so ljudje izbrali ponujeno diametralno nasprotje dosedanjega župana kot izpostavo sosednje, večje mestne občine. SD je pri tem uporabila vse razpoložljive topove, saj je bila v Piranu izvedena najbolje organizirana volilna kampanja tokratnih lokalnih volitev v Sloveniji, še pravi Kline.

Strokovnjakinja za tržno komuniciranje Maja Rečnik pa meni, da sta zunanja podoba in imidž zagotovo pomembna elementa političnega komuniciranja. Bossman je v svoji kampanji predvsem poudarjal osebne vrednote. Zaupanje volivcev v lokalnem okolju si je po njenem mnenju pridobil s tem, da je nastopal kot zdravnik in aktiven ter deloven človek. Zaupanje je osnova, da lahko kandidat uveljavi spremembe in novosti, mogoče jih je sam tudi poosebljal v primerjavi z drugim kanidatom. Stranka pri tem ni imela velike vloge.

Kaj je zmago prineslo Šarcu?

In če so volivci v Piranu izbrali temnopoltega zdravnika, bo županski stolček v Kamniku v prihodnjih letih zasedel igralec in imitator Marjan Šarec. Kaj ima Marjan Šarec več kot Brane Golubovič? Kline meni, da ljudje iščejo drugačnost, ker so siti obstoječe politike in politikov. Neki taksist iz Kamnika je nad novim županom navdušen. ''Bo vsaj kaj zabavnega povedal in se mu bomo lahko smejali," je povedal. Kline, ki se navezuje na taksistove besede pravi, da ljudje upajo, da bo ''bolj veselo'' v smislu drugače, bolje za vse in ne zgolj za izbrance.

Podobno odgovarja tudi Rečnikova. "Volivci želijo videti spremembe in svetlo prihodnost in so ga v tem prepoznali. Je pa simpatičnost, zmožnost empatije z volivci in spretnost pri komuniciranju pomembna značilnost, vrlina, ki jo je očitno uspešno uporabil," pojasnjuje.

So poslanci dobili namig za ukinitev dvojnih funkcionarjev

To, da so volivci za župana v drugem krogu izbrali le enega poslanca od osmih, je po Klinetovih besedah morda upor ali vsaj namig poslancem, naj vendar končno naredijo "ta pomemben korak za demokracijo in ukinejo dvojne funkcionarje v svojih vrstah". Rečnikova pa meni, da volivci volijo človeka in ne stranke, vrednote in ne funkcije zastopanja politične akcije. Predvsem pa po njenih besedah volijo zase in ne za kandidata. "Mogoče so volivci ocenili, da poslanci ne morejo tako učinkovito opravljati lokalnih nalog ter biti hkrati aktivni v parlamentu," še dodaja.

Kaj botruje nizkemu številu županij?

Glede na to, da imamo več kot 200 občin, na volitvah pa je zmagalo le deset žensk, se pojavlja vprašanje, ali ljudje še vedno ne vidijo žensk na županskem položaju ali le ne znajo biti tako prepričljive med kampanjo, da bi volivci volili zanje? Kline se s tem ne strinja. "Poglejte, koliko so jih predlagali in koliko izmed teh so jih izbrali. Ljudje so očitno pripravljeni izbrati ženske za svoje županje. Problem je torej v politiki, ki jih ne nagovarja, kadruje za kandidiranje. Tukaj je potrebno iskati vzrok za majhno število žensk med županjami v stereotipih in predsodkih, ki smo jih lahko slišali v slovenskem parlamentu," pravi.

Tudi Rečnikova se sprašuje, zakaj je med kandidati le 12 odstotkov žensk. Po njenem mnenju gre predvsem za družbeno vprašanje. Hkrati pojasnjuje, da število žensk v politiki v splošnem v EU narašča, "sploh z novo zakonodajo, da je potrebno imeti na listi 35 odstotkov žensk". Prepričana je, da imajo lahko ženske enako sposobnost prepričevanja, uspešnost kandidature, tako za moškega kot za žensko, pa je odvisna od osebnih lastnosti, sposobnosti kandidata, kampanje, vsebine programa, proračuna in namena, to pomeni, da je usmerjeno na točno določene volivce. "Volivec lahko med kandidati odloča glede na več kot 30 različnih osebnih lastnosti, kot so strankarska pripadnost, fizičen izgled, poštenost, spol, izkušnje. ideja… zapomni pa si jih največ pet. Tistih, ki se največ ponavljajo in poudarjajo skozi kampanjo," je povedala. Strokovnjakinja pojasnjuje, da naj bi ga v Sloveniji izbirali glede na starost, dosedanje delo in spol, pri tem naj bi Slovenci še vedno favorizirali moške. A je ob tako majhnem številu žensk, ki se odločijo za kandidaturo, težko ocenjevati, kako bi se volivci obnašali, če bi jih bilo več. Zato morajo kandidatke to svojo "pomanjkljivost" spremeniti v svojo unikatno prednost.