13 pogledov na Ljubljano

Trinajst županskih kandidatov v Mestni občini Ljubljana je odgovorilo na naslednja vprašanja:

1. Kateri so po njihovem mnenju glavni problemi v mestu?

2. Katere so tri ključne točke njihovega programa?

3. Ali podpirajo združljivost županske in poslanske funkcije?

Kandidati so razvrščeni po vrstnem redu na glasovnicah.

Marko Mitja Feguš (Lista za čisto pitno vodo), rojen leta 1947

1. Glavni dolgoročni problem mesta je večanje deleža starejših. Temu bo treba prilagoditi vse programe, s tega vidika je tudi stadion zgrešena investicija. Ekonomisti opozarjajo, da je stopnja rodnosti prvovrstno gospodarsko vprašanje in da sta gospodarska in moralna kriza posledica nizke rodnosti ter odnosa do natalitete, ki jo politika spodbuja ali zavira.

2. Napovedujemo gradnjo 2.400 enodružinskih montažnih in energetsko varčnih hiš med Litijsko cesto in Gramozno potjo. Vsakemu novorojencu mesto podari varčevalni račun z začetno vlogo tisoč evrov. Zagotovi se nadomestni vir čiste pitne vode z drenažnim rovom iz osrčja Krimskega pogorja, študije raziskave in analize so narejene in kažejo na zadostne količine.

3. Glede sočasnosti opravljanja županske in poslanske funkcije ni vredno izgubljati besed.

Meta Vesel Valentinčič (DeSUS), rojena leta 1951

1. Kršenje temeljnih načel pravne in socialne države, neracioanalno trošenje denarja davkoplačevalcev; promet kot poglavitni vzrok za izredno slab, zdravju škodljiv zrak; pomanjkanje prostora v domovih za starejše in negovalne bolnice; dolge čakalne dobe v zdravstvenem domu; pomanjkanje prostora v vrtcih; ranljivost Ljubljane v smislu poplavne ogroženosti.

2. Vodenje mesta v javnem interesu – upoštevanju potreb najširšega kroga meščanov; prometni režim v ožjem mestnem območju prilagoditi kakovostnemu javnemu prometu in kolesarjem; izgradnja treh vrtcev, negovalne bolnišnice in dveh domov za starejše, obnova trim stez in bazenov Kolezija in Ilirija; prilagoditev prostorskega načrta sonaravnemu in varnemu razvoju mesta.

3. Funkciji sta nezdružljivi, župan v DZ pogosto zagovarja partikularne občinske, ne pa splošnih državnih interesov.

Metka Tekavčič (SD), rojena leta 1961

1. Tendenca investitorjev, da se selijo iz Ljubljane na njeno obrobje, s čimer mesto izgublja moč kot gospodarsko in kulturno središče, promet v povezavi z okoljskimi vprašanji, neenakomerna komunalna opremljenost, urejenost kanalizacije in oskrbe s pitno vodo, vse bolj šibka socialna povezanost in, končno, ne moremo spregledati ljubljanske zadolženosti.

2. Prednostna naloga bo ustaliti mestne finance ter se organizirati in usposobiti za pridobivanje evropskih sredstev. Drugo področje so ekološka vprašanja, zagotavljanje zdravega življenja, zmanjševanje porabe energije in urejanje prometa. Tretji poudarek pa je na zagotavljanju socialne varnosti in povezanosti, s čimer bomo mestu vrnili njegov humani obraz.

3. Ne.

Zofija Mazej Kukovič (SDS), rojena leta 1955

1. Glavni problemi so spregledana skrb za ljudi in podjetniško okolje, zanemarjanje centrov znanj, nezadostno urejena infrastruktura, začenši s prometom, gradnja, ki se uklanja interesom špekulantov in razmetavanje z denarjem. Ob poplavah se je izkazalo, da je mesto investiralo v populistične ali monumentalne projekte, pozabilo pa na vsakdanje potrebe ljudi.

2. Cilje našega programa predstavljajo tri barve: zlata za 15.000 delovnih mest, gospodarski razvoj in skrb za Ljubljančane; zelena za trajnostno prometno ureditev s tramvajem in primestno železnico ter energetsko sanacijo stavb; modra za strpno, demokratično in modro vodenje, skladno z etičnim kodeksom.

3. Vprašanje konflikta interesov bi bilo treba rešiti sistemsko. Nezdružljivost bi omejili le na župane največjih občin.

Jože Drnovšek (Naprej Slovenija), rojen leta 1974

1. Brezposelnost. Promet in parkiranje, onesnaženost zraka s trdimi delci. Problem s kvalitetno pitno vodo.

2. Neposredna politična odgovornost za izvajanje programa, odgovornost je na kandidatu in stranki. Odprava nezaposlenosti z odpiranjem novih delovnih mest visoko tehnološke produkcije. Bistveno večja izraba dosedanjih površin namenjenih gospodarski dejavnosti.

3. Ne podpiramo zajedalstva.

Jože Joc Javornik (Slovenska unija), rojen leta 1959

1. Obstoječi športni parki, otroška igrišča in sprehajalne poti propadajo in jih že prerašča trava. Investicije se vodijo netransparentno, brez vnaprej znanih in obvezujočih finančnih načrtov. Pozabljen je infrastrukturni razvoj obrobja mesta. Problem so celotna prometna ureditev, umik motornega prometa iz mestnega jedra in strašanska zadolženost občine.

2. Mestna neprofitna stanovanja, dosegljiva široki populaciji, po zgledu evropskih mest. Obnova zapuščenih športnih parkov in rekreativnih površin v dobro najmlajših, odraslih in starejših. Uvedba rečnega mestnega potniškega prometa proti Barju. Ljubljanska tržnica naj ostane biser Ljubljane, parkirišče pod Grajskim hribom pa bo v dobro vseh v Stari Ljubljani.

3. Zaradi odgovornega dela na enem in drugem področju menim, da ti dve funkciji v večjih mestih nista združljivi.

Janez Lesar (Socialna liberalna stranka), rojen leta 1945

1. V Ljubljani in Sloveniji je glavni problem, kako dočakati visoko življenjsko starost ob tem, ko se delovna obveznost podaljšuje. Ljubljani je treba dati tudi najboljšo pitno vodo, najboljši zrak in najboljšo zemljo. To lahko dosežemo z vgrajenimi filtri na vodovodno omrežje, ustavitvijo termoelektrarn in izrabo vetrne energije ter z nevtralizacijo tal.

2. Moj program je naravnan socialno, ekološko in liberalno, z njim se bo kvaliteta življenja v Sloveniji dvignila nad evropsko povprečje. Med drugim bi ukinil ljubljansko toplarno, zaradi nevtralizacije kislih tal pa ne bi bila več potrebna gensko spremenjena semena. Če bom župan, se bo ob koncu mojega mandata življenjska doba podaljšala za okoli tri leta.

3. Združljivost poslanske in županske funkcije ni primerna, je pa zelo učinkovita. Županski lobi postaja vse močnejši.

Zoran Janković (neodvisen kandidat), rojen leta 1953

1. Prometna obremenitev mesta, komunalna infrastruktura. Prometno politiko že izvajamo (zapora središča za promet, parkirišča P+R, 70 novih avtobusov, projekt "mestno kolo", nova parkirna mesta). V Rakovi Jelši bo kanalizacija urejena letos. Letno prenovimo 20 kilometrov vodovodnega sistema. S projektom RCERO rešujemo problem odpadkov za prihodnjih 50 let.

2. S programom, usmerjenim v vse dele družbenega življenja, bomo še izboljšali kakovost življenja. Ljubljana je na mednarodni lestvici kakovosti na 77. mestu, čez štiri leta želimo priti med prvih deset. Nadaljevali bomo s programom prometne politike, dokončali napeljavo vodovoda in kanalizacije v vsako hišo ter nadgradnjo Regijskega centra za obdelavo odpadkov.

3. Funkcija župana Mestne občine Ljubljana zahteva celega človeka, zato združljivosti s poslansko funkcijo ne podpiram.

Preberite si tudi pogovor s sedanjim županom Ljubljane.

Miha Majc (Stranka slovenskega naroda), rojen leta 1964

1. Balkanizacija mesta, netransparentna in nesmotrna poraba. Ni premišljene razvojne politike. Gradi se infrastruktura, ki ni namenjena javnemu interesu in ni strokovno umeščena v okolje, kar so pokazale nedavne poplave. Vse investicije presegajo normalne vrednosti. Nesmotrna prodaja mestnih zemljišč pomeni, da jih ne bo dovolj za neprofitna stanovanja.

2. Gospodarska rast skozi razvoj turizma in podjetništva bo povečala število delovnih mest in prihodke v proračun ter zmanjšala cene pristojbin in komunalnih storitev. Infrastrukturna ureditev mesta, protipoplavna zaščita, dokončanje notranje obvoznice, izgradnja turistične infrastrukture. Okoljska politika. Preselitev industrije iz mesta, varovanje voda.

3. Ne. Funkciji nista politično združljivi. Pravičneje je, če dve plači dobita dve osebi.

Milan Hosta (Zares), rojen leta 1973

1. Ljubljana se brez opredelitve, kaj je javno dobro, ne more razvijati v pravo smer. Zato se mora mestni svet opredeliti in temu slediti. Treba je dograditi glavno čistilno napravo in kanalizacijo. Dihamo onesnažen zrak, predvsem zaradi preobremenjenosti z avtomobili. V soseskah se izgublja čut za skupnost in medsosedsko solidarnost, izgubljamo tudi varnost.

2. Pospešeno nameravamo okrepiti javni mestni promet, tako da dnevne migrante ustavimo na robu mesta in jim ponudimo sodobna javna prevozna sredstva in razvito kolesarsko infrastrukturo. Treba je začeti s pripravami za javni tirni promet. Znanje, ki ga ustvarja univerza, želimo zadržati v mestu, zato bomo podpirali lažjo pot do prve nepremičnine za mlade družine.

3. Ne. Gre za konflikt interesov.

Janez Žagar (SLS), rojen leta 1959

1. Glavni problem je prevelika zadolženost občine, zaradi katere bo težko uresničevati večje nujno potrebne projekte, zato se zavzemamo za manjše in s tem cenejše projekte po vsem območju občine in ne le v ožjem središču. Ljubljana potrebuje jasen urbanistični načrt, sedanje stanje ne zagotavlja skladnega razvoja mesta. Javni promet mora postati modernejši.

2. Decentralizacija mesta – večjo veljavo želimo dati pobudam meščanov ter četrtnih skupnosti, zato je treba okrepiti pooblastila svetov četrtnih skupnosti. Trajnostni razvoj – priprava urbanističnega načrta, ki mora nadomestiti trenutne nepovezane mestne projekte. Prometna politika – nova proga javnega prometa ob obvoznici, parkirišča P+R ob vpadnicah.

3. Župani poslanci so vez med lokalnim in državnim nivojem. MOL pa si je zaradi velikosti skoraj nemogoče zamišljati z neprofesionalnim županom.

Mojca Kucler Dolinar (NSi), rojena leta 1972

1. Pomanjkanje parkirnih mest za stanovalce, previsoke cene komunalnih storitev, stanovanj in najemnin, pomanjkanje mest v vrtcih, onesnažen zrak, ki povzroči več kot 150 prezgodnjih smrti, astme in alergije, nezgrajena kanalizacija, nemogoče kolesarske steze, klientelizem, neracionalna in netransparentna raba javnega denarja, premalo črpanja evropskega denarja.

2. Najmanj za 20 odstotkov bom znižala cene komunalnih storitev. Prometni režim bo optimiziran s hitro krožno avtobusno linijo, podaljšanjem prog in s hitrim železniškim prevozom, cena stanovanj bo okoli 1200 evrov na kvadratni meter. Mladim bom omogočila najem stanovanj iz fonda za pet let in možnost dolgoročnega najema mestnih zemljišč za individualno gradnjo.

3. Ne.

Miha Jazbinšek (Zeleni Slovenije), rojen leta 1941

1. Glavni problem je županovo zadolževanje brez vidnih učinkov: Šišenska stanovanja niso vseljiva; na kupljenih zemljiščih se ne gradi (mrtvi kapital); cesto- in mostogradnja sta brez pločnikov, kolesarskih stez, dokončanih parkov (Barjanka); stadion je brez vadbenih igrišč, kar onemogoča licenciranje domicilnega kluba za prvo ligo in za mednarodne tekme.

2. Nov "Jazbinšekov" zakon, popravljeni prostorski načrt, antikorupcijski program proti nepremičninsko-političnim tajkunom.

3. Ne podpiram.