Leta 2060 nas bo le še 1.800.000

Urad za makroekonomske analize in razvoj je pripravil novo delovno različico projekcije prebivalstva do leta 2060. Ta predvideva, da bo ob določenih predpostavkah število prebivalcev naraščalo do leta 2021, takrat pa naj bi začelo najprej počasi, nato pa vedno hitreje upadati, tako da bi imela Slovenija leta 2060 po osnovnem scenariju okrog 240 tisoč prebivalcev manj kot leta 2013.

Za projekcijo prebivalstva so se odločili predvsem zaradi razlik med dejanskim razvojem prebivalstva Slovenije in zadnjimi uradnimi projekcijami Eurostata Europop2010. Eurostat je namreč v leta 2011 objavljenih projekcijah za Slovenijo predpostavil zelo visok selitveni prirast, ki ga dejanska gibanja v letih 2010–2012 ne potrjujejo. Nasprotno, ob vztrajajoči gospodarski krizi je selitveni prirast nizek.

Problem staranja, po letu 2021 pa še upad prebivalstva

Ključni rezultati projekcije so takšni: projekcija predvideva, da se bo umrljivost (predvsem odraslih do 85. leta) še naprej zniževala, stopnja rodnosti naj bi po osnovnem scenariju ostala približno na sedanji ravni, selitveni prirast pa bi se v desetih letih povečal ponovno na okrog tri tisoč oseb letno. Po tej projekciji bi število prebivalcev naraščalo do leta 2021, takrat pa bi začelo najprej počasi, nato pa vedno hitreje upadati. Razlog naj bi bil predvsem v umiranju številčnejših generacij, rojenih v obdobju od 1950 do 1980, ki jih ne bi nadomestila rojstva in selitveni prirast. Ob takih predpostavkah bi imela Slovenija leta 2060 po osnovnem scenariju okrog 240 tisoč prebivalcev manj kot leta 2013. Ne glede na različne kombinacije predpostavk projekcije pa ostaja osnovni problem nadaljnjega razvoja slovenskega prebivalstva, tako kot drugod po Evropi, staranje.

Dosedanje smernice kažejo, da bi lahko rodnost v prihodnjih letih stagnirala. Zagotovo pa se bo še naprej zniževala umrljivost in povečevalo se bo pričakovano trajanje življenja. To bo še intenzivneje prispevalo k staranju prebivalstva. Glede selitvenega prirasta pa na Umarju ponujajo več možnosti. V osnovni predvidevajo selitveni prirast v povprečju nekaj nad tri tisoč prebivalcev letno. Priseljevali in odseljevali se bodo še naprej predvsem delovno sposobni prebivalci. "Predvidevamo, da naj bi se v desetih letih ekonomske razmere v Sloveniji izboljšale in da bo kljub sedanjim slabim pogojem za zaposlovanje pritisk priseljencev iz tujine, predvsem iz ekonomsko manj razvitih držav, ki bodo iskali delo v Sloveniji, še naprej večji od odseljevanja domačih prebivalcev v tujino. Zato še naprej predvidevamo pozitivne selitvene priraste, vendar v različnih višinah, odvisno od prihodnjih ekonomskih razmer, pri čemer izhajamo iz povprečja v obdobju od 1993 do 2011," v predstavitvi projekcije ugotavljajo na Umarju.

Ocena: leta 2060 bo v Sloveniji kar 25 odstotkov tujcev

Po nizki varianti kot posledici slabših ekonomskih razmer bi bil selitveni prirast na ravni polovice (povprečno letno nekaj manj kot dva tisoč), po visoki, ki naj bi bila posledica ponovnega daljšega obdobja ekonomske rasti, pa na ravni 1,5-kratnika povprečja 1993–2011 (povprečno letno okrog sedem tisoč). Delež tujcev v prebivalstvu Slovenije bi se tako po osnovni varianti projekcije ob koncu obdobja leta 2060 povečal na okrog 20 odstotkov, po višji na okrog 25 odstotkov, po nižji varianti pa na okrog 18 odstotkov. Leta 2012 je delež tujcev znašal 14,4 odstotka.

Upad prebivalstva zaradi umiranja "baby-boom" generacije

Po letu 2020 se bo število prebivalcev konstantno zmanjševalo. Število umrlih bo višje, ker bodo umirale številčnejše tako imenovane "baby-boom" generacije, ki jih ne bodo nadomestili rojeni. Število rojstev, ki je od leta 2006 presegalo število umrlih, bo namreč od leta 2017 naprej nižje od števila umrlih, selitveni prirast pa ne bo mogel več nadomestiti povečane umrljivosti, zato bo prebivalcev vse manj. Leta 2060 naj bi bilo prebivalcev Slovenije za dobrih 240 tisoč manj kot leta 2013, 400 tisoč naj bi bilo manj delovno sposobnih v starosti od 20 do 64 let, skoraj 250 tisoč več pa starih nad 65 let.

Problem starejših bo vedno bolj pereč

Slovenija bi po osnovni projekciji leta 2060 imela 11,2 % prebivalcev manj kot leta 2010. Bistveno več bo starejših prebivalcev (po referenčnem scenariju za 77,3 %), kar bo zahtevalo večje sistemske prilagoditve na področju pokojnin, zdravstva, dolgotrajne oskrbe in trga dela. Tudi če se v primerjavi z letom 2010 pričakovano trajanje življenja ne bi bistveno spremenilo, bi se število starejših od 65 let prav tako zelo povečalo (za 52,5 %). Če bi hoteli ohraniti sedanje razmerje med delovno sposobnim (20–64 let) in starim (65 let in več) prebivalstvom, bi se moral tudi obseg delovno sposobnega prebivalstva povečevati v enakem razmerju, kot se bo povečalo staro prebivalstvo, dejansko pa se bo število delovno sposobnih tudi po visokem scenariju (več priseljenih in več delovno sposobnih) zmanjšalo za 18,2 %, po osnovnem pa za 31 %.

Država bi morala spodbujati rodnost, ne pa da postavlja ovire

Predvidene demografske spremembe zahtevajo sistematične ukrepe na področju prebivalstvene in zaposlitvene politike ter politike javnih financ. Z ukrepi družinske in zaposlitvene politike bi bilo treba spodbujati družine, da bi se lahko odločale za več otrok, in odstranjevati ovire, ki jim to zdaj preprečujejo. Ob naraščajoči brezposelnosti mladih bi bilo treba poskrbeti tudi za ustrezna delovna mesta za tiste, ki si ne želijo oditi v tujino, saj se vse več mladih odloči, da bo poiskalo delo zunaj Slovenije. Z ukrepi migracijske politike bi bilo treba regulirati imigracijske in emigracijske tokove glede na prihodnje potrebe trga dela ter poskrbeti za ustrezno socialno integracijo imigrantov.

Kot opozarjajo v Umarju, bo nujno treba povečati produktivnost dela in konkurenčnost gospodarstva ter povečati stopnjo delovne aktivnosti, še posebej v starosti, ko bodo posamezniki že dosegli prve starostne pogoje za upokojitev. To bi ugodno vplivalo tako na financiranje izdatkov za pokojnine kot tudi na predvidene razmere na trgu dela. Z usklajevanjem stroškov za socialno zaščito z javnofinančnimi možnostmi ter s povečanim deležem zasebnih zavarovalnih shem pa bo treba omogočiti dolgoročno vzdržnost javnofinančnih izdatkov za pokojnine, zdravstvo in dolgotrajno oskrbo. Vse te ukrepe priporoča tudi Evropska komisija v svojem sporočilu o demografski prihodnosti Evrope.