Lesni peleti: več kot tretjina vzorcev ne ustreza niti minimalnim standardom kakovosti

Kurilno olje vse bolj nadomeščajo lesna goriva, predvsem lesni peleti, s katerimi lahko potrošniki prihranijo tudi več kot polovico stroškov za ogrevanje. Da bi ugotovila, kateri so najboljši, sta Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) in Gozdarski inštitut Slovenije izvedla test peletov, dostopnih na slovenskem trgu. Ugotovila sta, da je ponudba raznovrstna, cene tudi, označevanje pomanjkljivo, kakovost pa pogosto vprašljiva.

Preverili so 20 vzorcev, kupljenih povsod po Sloveniji. Skrb vzbuja predvsem dejstvo, da je bilo med preizkušenimi vzorci kar sedem takšnih, ki ne ustrezajo kakovostnim standardom (nakupa teh nikakor ne priporočajo). Pri tem velja omeniti, da bi morali peleti za uvrstitev v posamezen kakovostni razred ustrezati po vseh kriterijih, zato so oceno "nezadovoljivo" podelili že, če je vzorec "padel" pri enem od preizkušenih kriterijev.

Pomanjkljivo označevanje

Za potrošnika je najbolj zoprno dejstvo, da oznake na vrečah s peleti niso predpisane, zato lahko vsak izdelovalec poudari predvsem tisto, kar mu je po godu. To na koncu povzroči nepreglednost in onemogoči primerjavo med izdelki na prodajnem mestu. Na testu so pri oceni za označevanje upoštevali tri najpomembnejše podatke, za katere menijo, da bi morali biti zapisani na vsaki vreči s peleti: vsebnost vode, ostanek pepela, kakovostni razred peletov. Zelo dobro oceno za označevanje je dobil samo en vzorec, eden pa še dobro oceno, vendar pa je bila njegova kakovost neustrezna. Le dva vzorca sta imela pravilno označen kakovostni razred.

Zmeda z enotami glede energijske vrednosti

Potrošniki na spletnih forumih večkrat sprašujejo o energijski vrednosti peletov. "Njen pomen so povzdignili zlasti trgovci, ki skušajo s primerjavami, največkrat s kurilnim oljem, pritegniti pozornost kupcev. Energijska vrednost je pogosto označena na pakiranju, a so žal vrednosti neprimerljive. Najprej zato, ker so navedene v različnih enotah, težava pa je tudi v tem, da nihče ne zapiše na kakšno stanje peletov (absolutno suhi ali vlažni) se vrednost pravzaprav nanaša," poudarja Boštjan Okorn, vodja testiranja pri ZPS.

Kar sedem vzorcev ni doseglo standarda

Kakovost peletov so ocenjevali po standardu SIST EN 14961-2:2011. Največji delež v oceni imata vsebnost vode in ostanek pepela, a pomembni so tudi drugi kriteriji, kot so mehanska obstojnost, gostota nasutja in energijska vrednost.
"Praviloma velja, da so omenjeni kriteriji medsebojno povezani, kar pomeni, da peleti z veliko vsebnostjo vode in visokim deležem pepela po izgorevanju praktično ne morejo doseči ustrezne kakovostne meje tudi po drugih treh kriterijih," je poudarila Nike Krajnc z Gozdarskega inštituta Slovenije. "Potrošniki pa naj bodo pozorni tudi na mehansko obstojnost peletov. Peleti slabše mehanske obstojnosti so hitro lomljivi, okoli njih pa je polno drobnih delcev. V praksi je izgorevanje takšnih peletov slabše in zaradi večje količine drobnih delcev povzročajo tudi več težav v peči, zato ne bo pred nakupom odveč pogled v vrečo s peleti," je še dodala.

Na testu se je dejansko izkazalo, da je mehanska obstojnost velik problem, saj kar pet vzorcev ni izpolnjevalo minimalnih zahtev standarda. Med njimi eden ni dosegel niti vrednosti za ustrezno kakovost pri vsebnosti vode in gostoti nasutja. S preostankom pepela je imel težave en vzorec, pri gostoti nasutja pa štirje – dva sta pri drugih kriterijih dosegla zahtevano kakovost vsaj za kakovostni razred B.

Vrsta lesa ne vpliva na kakovost peletov

V laični javnosti se pogosto sliši trditev, da so dobri peleti izdelani le iz ene vrste lesa in da je njihova kakovost odvisna od uporabljene vrste lesa, kar pa strokovnjaki zavračajo. "Med vzorci na testu so bili le redki izdelani iz ene vrste lesa, za njihovo kakovost pa to sploh ni pomembno," meni Okorn. Sicer pa tudi ne gre zaupati navedbam na embalaži, da so peleti izdelani le iz ene vrste lesa.

"Pri vzorcih, pri katerih je bilo navedeno, da so narejeni iz ene vrste lesa, smo preverili, ali to drži. Izkazalo se je, da se na zapisano ne moremo vedno zanesti. V dveh primerih smo tako ugotovili, da je bil namesto bukovega uporabljen les iglavcev, v enem od vzorcev pa smo poleg (označene) smrekovine našli tudi les drugega iglavca, najverjetneje bora," je še poudarila Krajnčeva, Okorn pa je dodal, da zato, ker vrsta lesa sama po sebi ne vpliva na kakovost peletov, tega niso upoštevali pri končni oceni.