Rusija naj bi nad Krimom prestregla ameriško brezpilotno letalo

Rusija bo ''spoštovala voljo prebivalcev Krima'', je zatrdil ruski zunanji minister Sergej Lavrov. Ruski minister je to sporočil po, kot jih je označil, ''konstruktivnih'' pogovorih z ameriškim kolegom Johnom Kerryjem. Dodal je, da s kolegom sicer ne delita ''skupnega pogleda'' na krimsko krizo in tudi ne skupnega jezika.

S tem se je verjetno razblinila še zadnja možnost, da bi lahko preprečili ali preložili nedeljski referendum, ki ga Moskva podpira, ZDA in ostale zahodne sile pa mu ostro nasprotujejo.

Lavrov je danes še zatrdil, da Rusija nima namena vojaško posredovati na jugovzhodu Ukrajine, kjer prebiva veliko rusko govorečih prebivalcev. Kerry je po šest ur trajajočem srečanju z ruskim kolegom dejal, da ruski predsednik Vladimir Putin ne bo sprejel nobene odločitve pred koncem referenduma o usodi Krima.Kerry je že pred srečanjem z Lavrovom Rusijo opozoril, da bi lahko Washington in EU že v ponedeljek napovedala oster odziv, če Rusija s Krima ne bo umaknila svojih vojaških enot.

V nedeljo referendum o usodi Krima

Prebivalci polotoka Krim, za zdaj mednarodnopravno še ukrajinske avtonomne republike, bodo v nedeljo kljub velikemu nasprotovanju Kijeva in mednarodne skupnosti na referendumu odločali o priključitvi Rusiji.

Proruske sile v Simferopolu, ki so oblast prevzele po odstavitvi ukrajinskega predsednika Viktorja Janukoviča, želijo referendum izvesti nadvse hitro. Zatrjujejo, da priključitev Rusiji podpira več kot 80 odstotkov prebivalcev Krima, ki je sicer pod Ukrajino prišel leta 1954 po odločitvi sovjetskega voditelja Nikite Hruščova.

Formalno bodo prebivalci Krima na referendumu odgovarjali na dve vprašanji, ki se med seboj izključujeta. Prvo je, ali podpirajo ponovno združitev Krima z Rusijo, drugo pa, ali podpirajo povrnitev ustave republike Krim iz leta 1992 in status Krima kot dela Ukrajine.

Referendum naj bi de facto potrdil tudi deklaracijo o "neodvisnosti avtonomne republike Krim in Sevastopola", ki jo je minuli torek sprejel krimski parlament in ki naj bi pravno pokrila priključitev Rusiji, za kar naj bi po izvedenem referendumu zaprosili na podlagi ustreznega medvladnega sporazuma.

Slovenija ne bo priznala rezultatov referenduma

Nedeljski referendum o prihodnjem statusu ukrajinskega polotoka Krim je v nasprotju z ukrajinsko ustavo in mednarodnim pravom, njegovi rezultati pa ne bodo legitimni in mednarodno veljavni, zato jih Slovenija ne bo priznala, so danes sporočili z zunanjega ministrstva.

"Referendum je v nasprotju z ukrajinsko ustavno ureditvijo. Prav tako je referendum v neskladju z mednarodnim pravom, njegova izvedba pa ne dosega minimalnih mednarodnih standardov. Rezultati referenduma v danih okoliščinah in pogojih ne bodo niti legitimni niti mednarodno veljavni, zato jih Slovenija ne bo mogla priznati," so objavili na spletni strani zunanjega ministrstva.

Ob tem na zunanjem ministrstvu poudarjajo, da še naprej z zaskrbljenostjo spremljajo razvoj dogodkov v Ukrajini in vse strani pozivajo k zadržanosti in konstruktivnemu dialogu.

'Ukrajinske oblasti so izgubile nadzor'

Glede nemirov in spopadov v Donecku na vzhodu Ukrajine, v katerih je umrl 22-letnik, pa uradna Rusija meni, da to kaže, da so ukrajinske oblasti izgubile nadzor in da ima Moskva pravico, da zaščiti svoje ljudi.

''Rusija se zaveda odgovornosti za življenja svojih ljudi v Ukrajini in so jemlje pravico, da svoje ljudi zaščiti,'' je dejal Lavrov.

Rusi na Krimu prestregli ameriško brezpilotno letalo

Nad ukrajinskim polotokom Krim so prestregli ameriško brezpilotno letalo, so danes sporočili iz ruskega državnega industrijskega holdinga Rostec.

"Brezpilotno letalo je letelo na višini približno 4000 metrov. Povezavo z ameriškim upravljavcem letala je bilo mogoče prekiniti z zapleteno radio-elektronsko tehnologijo," so sporočili iz Rosteca.

Brezpilotno letalo je skoraj nedotaknjeno padlo v roke obrambnih sil, so dodali pri Rostecu, kjer izdelujejo opremo, ki je onemogočila letalo. V Rostecu pa niso razkrili, kdo je to tehnologijo upravljal.

"Po identifikacijski številki sodeč je letalo pripadalo 66. ameriški izvidniški brigadi, ki je nameščena na Bavarskem," so v Rostecu zapisali na svoji spletni strani, kjer so tudi objavili fotografijo domnevno prestreženega letala, ki naj bi nadzorovalo stanje na Krimu.

Rusija poziva Ovse, naj pošlje opazovalce

Rusija je danes pozvala Organizacijo za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse), naj pošlje svoje opazovalce na nedeljski referendum. Rusko zunanje ministrstvo je pozvalo Ovse in članice, naj prekinejo "dvojna merila" in sprejmejo povabilo krimskih oblasti.

Opazovalci Ovseja so namreč že zavrnili povabilo samooklicanih krimskih oblasti, da bi ocenjevali izvedbo referenduma o priključitvi Rusiji. Kot pravijo, odgovarjajo na zahteve oz. prošnje držav članic, v Kijevu pa temu referendumu nasprotujejo. Predsedujoči Ovseju Didier Burkhalter je tudi ocenil, da bo referendum nezakonit in da je tudi zato opazovalna misija nemogoča.

A v Moskvi so pozvali "vodstvo Ovse, države članice in urad za demokratične institucije in človekove pravice, da se odpovedo praksi dvojnih meril in se pozitivno odzovejo na povabilo krimskih oblasti k opazovanju prihajajočega referenduma" v nedeljo. V Moskvi poudarjajo še, da bo nedeljski referendum povsem legitimen, saj da imajo tudi Krimovci pravico do samoodločbe.

Ovse je v Ukrajino poslal okoli 40 neoboroženih vojaških opazovalcev, ki pa kljub večkratnim poskusom niso uspeli vstopiti na Krim. Vsakršen poskus so jim preprečili zamaskirani oboroženi možje, ki naj bi bili pripadniki "lokalnih samoobrambnih sil". Ponekod tudi s streli. Toda po mnenju opazovalcev so bili med njimi tudi ruski vojaki. Za to po njihovih navedbah obstajajo tudi fizični dokazi. V Moskvi in Simferopolu to odločno zanikajo.