Kriminologi: 'Država se trudi, da bi bil volk sit in koza cela'

Kriminaliteta je od sredine 90. let strmo narasla. Tedaj je policija letno obravnavala približno 30.000 kaznivih dejanj, številka pa se je do danes kar potrojila, pravijo udeleženci nacionalne kriminološke konference v Ljubljani, na kateri so ugotavljali, kako je ekonomska kriza vplivala na področje kriminalitete in delovanje pristojnih organov.

Alenka Šelih s fakultete za varnostne vede trdi, da je zgornja številka v primerjavi z drugimi vzhodnoevropskimi državami pravzaprav relativno majhna, a da je problem v tem, da policija večinoma ulovi le tako imenovane 'kurje tatove'. "To je najlažje in za to je tudi naša policija najbolj usposobljena,“ meni. Medtem je kriminal belih ovratnikov mnogo težje obravnavati, saj imajo ti ljudje veliko moč in velika sredstva, pravi. Rešitev vidi v delovanju sposobnega policijskega in tožilskega aparata, ki da smo ga komaj dobili.

'Ni dovolj, da organi delujejo zakonito!'

Kriminolog Gorazd Meško je dejal, da se za razliko od obravnavanih primerov število policistov ni povečalo, kar kaže na veliko prožnost in dobro delo policije. A kot pravi, zakonito delovanje tega organa v času krize ni dovolj. "Evropske študije pravijo, da v času krize ni dovolj, da organi delujejo zakonito, pač pa morajo delovati tudi legitimno,'' meni in dodaja, da bi morala policija ljudem dajati občutek, da dela za skupno dobro. Raziskava s študenti prava je sicer pokazala, da je zaupanje v policijo pri nas nizko, avtoriteta policije in sodstva pa je nekje v sredini, pravi. Najnižje je morala nosilcev oblasti.

Država se trudi, da bi bil 'volk sit in koza cela'

Kriminolog Matjaž Jager je ob tem opozoril na notranja protislovja kazenskopravnega odzivanja na gospodarsko kriminaliteto. Kot pravi, je namreč zelo dobro, da se slovenska kriminologija relativno hitro odziva na aktualne dogodke, ki smo jim priča v času krize. S tem se kaže vitalnost slovenske kriminologije, pravi, a opozarja, da se vidi, da imamo po eni strani državo, ki poskuša umikati ovire gospodarstvu in išče ter vabi tuje vlagatelje, po drugi strani pa ga mora po zakonu ovirati. Kot pravi, se je ta nelagodnost politike zelo lepo pokazala v primeru Zemonskega kartela. Tedaj so po njegovih besedah za dogovarjanje gradbincev glede izgradnje avtocest vedeli praktično vsi. "Na ravni kazenske zakonodaje so bila kazniva dejanja pripisana, a po drugi strani ni prišlo do reakcije,“ pravi. Drugi takšen primer je bilo neplačevanje prispevkov. "Šele na pritisk medijev in javnosti se je država zganila in začela uveljavljati lastne zakone. Mislim, da se na teh primerih vidi ta ambivalenca, kjer se postmoderna država trudi, da bi bil volk sit in koza cela,“ pravi in dodaja, da država tukaj praviloma izpodkopava lastno zakonodajo, da ustvarja vtis gospodarstvu prijazne entitete.

Nacionalna kriminološka konferenca Kriminaliteta, nered in družbeno nadzorstvo v času ekonomske krize – kriminološke refleksije je konferenca, ki jo je letos organizirala Fakulteta za varnostne vede Univerze v Mariboru. Pri izbiri tematike so v programsko-organizacijskem odboru želeli zbrati prispevke, ki obravnavajo tematiko ekonomske krize v Evropi in Sloveniji ter njen vpliv na kriminaliteto, nered in družbeno nadzorstvo.