Konoplja v medicini (1)

Konoplja se kot zdravilo že dolgo uporablja v Indiji, na Kitajskem, srednjem vzhodu, jugovzhodni Aziji, Južni Afriki in Južni Ameriki. Prva sled o medicinski uporabi konoplje je neka knjiga o travah, objavljena med vladavino kitajskega cesarja Chen Nunga, izpred 5 tisoč let. Priporočali so jo proti malariji, konstipaciji, revmatičnim bolečinam, "ženskim problemom". V Indiji se konoplja priporoča za dvigovanje duha, zniževanje temperature, spanje, proti dizenteriji, za stimulacijo apetita, izboljšanje prebave, blaženje glavobolov in proti spolno prenosljivim boleznim. V Afriki so konopljo uporabljali proti dizenteriji, malariji in drugim vrstam vročice. Danes nekatera plemena zdravijo s konopljo ugriz kače ali pa jo kadijo pred porajanjem otroka. Konopljo kot zdravilo je spoznal tudi Galen in drugi zdravniki klasične dobe, visoko pa so jo cenili tudi v srednjeveški Evropi.

Običajna medicinska uporaba

V 20. stoletju je dokazana medicinska koristnost konoplje proti mnogim težavam in simptomom. Najpogosteje se uporablja kot antiemetik, torej za zdravljenje slabosti in bruhanja, ki sta v povezavi s kemoterapijo in nuklearno medicino zdravljenja raka.

Kemoterapija raka

Kemoterapija je eden od najvažnejših načinov tretiranja karcinomov (različnih oblik raka). Sredstva za kemoterapijo se dajejo intravenozno vsakih nekaj tednov, uvrščamo pa jih med najmočnejše in najbolj toksične kemikalije, ki se uporabljajo v medicini. Ta sredstva napadajo poleg rakastih celic istočasno tudi zdrave telesne celice in tako povzročajo zelo neugodne in nevarne stranske pojave. Med najpogosteje uporabljenimi kemoterapevtskimi sredstvi so cisplatin (Platinol), doksorubicin (Adriamycin), ciklofosfamid (Cytoxan), ifosfamid (Ifex) in derivati nitrogen-mustarda. Cisplatin lahko povzroči gluhoto ali življenjsko nevarne motnje v delovanju ledvic. Ifosfamid lahko povzroča krvavitve, ciklofosfamid slabi odpornost, doksorubicin pa lahko poškoduje srčno mišico. Derivati nitrogen-mustarda so tako toksični, da razjedajo kožo ali katerokoli drugo tkivo, s katerim pridejo v kontakt. Večina teh zdravil izzove odpadanje las, vsako od teh zdravil pa lahko povzroči drugo vrsto raka, medtem ko zmanjšuje izvorno bolezen. Doziranje se mora natančno izračunati, da ne bi prišlo do prenehanja delovanja srca, ledvic in dihanja. Najpogostejši in za mnoge bolnike tudi najbolj neprijeten stranski učinek teh zdravil je težka slabost in bruhanje. Dviganje želodca lahko traja več ur ali celo dni po vsaki terapiji. Poleg tega mnogi bolniki skoraj nič ne jedo, ker ne prenesejo pogleda na hrano in njen vonj. Ker izgubljajo težo in moč, je vse težje in težje ohranjati voljo do življenja. Na voljo je mnogo zdravil za preprečevanje stranskih učinkov kemoterapije, vendar pa le-ta dostikrat ne pomagajo in so lahko zelo draga.

Kot kažejo rezultati različnih raziskovalnih programov, ki so jih izvedli leta 1980 v naslednjih državah: New Mexicu,New Yorku, Kaliforniji, Tennesseeju, Georgii in Michiganu, je lahko konoplja izrazito delujoč nadomestek za standardna zdravila. V vseh študijah se je pokajena konoplja izkazala kot zelo učinkovita proti slabosti in bruhanju. Njeno učinkovitost je potrdilo več kot 70% bolnikov. Večina bolnikov v teh študijah konopljo raje kadi kot pa oralno uživa sintetične nadomestke v obliki tablet. Ti bolniki zaradi bruhanja dostikrat tablete ne zadržijo v želodcu, pa tudi učinkovati začne pozneje kot pokajena konoplja. Verjetno je od takrat, ko je bila ta študija narejena, za vrednost konoplje izvedelo še več onkologov in bo ta rastlina postala v okviru zdravljenja karcinomov še bolj priljubljena.

Glavkom

Glavkom je motnja, ki povzroča povišanje tlaka znotraj očesa. Očesno zrklo mora biti popolnoma okroglo, da pravilno fokusira svetlobo na mrežnico. Njegova oblika se vzdržuje s pritiskom notranje tekočine, očesne tekočine. Če oko proizvaja preveč te tekočine ali pa so kanali, skozi katere teče, zaprti, lahko rastoči tlak poškoduje očesni živec, ki prenaša dražljaj iz očesa v možgane, kar povzroči trajno izgubo vida in posledicno slepoto.

Nekateri bolniki doživljajo boleče akutne napade z glavoboli in bljuvanjem. Pri ostalih se izražajo vizualne motnje npr. halucinacije in črne točke kot najbolj izražena simptoma.

Danes se glavkom zdravi s kapljicami za oči, ki vsebujejo beta-blokatorje in zmanjšujejo aktivnost epinefrina (adrenalina). Le te so zelo učinkovite, povzročajo pa lahko resne stranske pojave.

V zgodnjih 70-ih so odkrili, da lahko konoplja, če jo bolniki zaužijejo s kajenjem ali pa jo pojedo, zmanjšuje intraokularni pritisk (znotraj očesa) za 20- 40%. Konoplja je zmanjševala intraokularni pritisk v obdobju 4-5-ih ur. Raziskave na živalih so pokazale, da je konoplja prav tako učinkovita, če se uporablja lokalno ( kot kapljice za oči). To je pomembno, ker ima lokalna uporaba manj psiholoških učinkov in je sprejemljivejša za oftalmologe. Preparati konoplje, ki bi odgovarjali lokalni uporabi na ljudeh, pa še ne obstajajo.

Padavica - Epilepsija

Padavica je stanje v katerem postanejo določene možganske celice nenormalno občutljive in se spontano praznijo na nekontrolirani način, kar povzroča napad.

V grand mal-u ali generaliziranem napadu padavice se nenormalne celice nahajajo na obeh straneh možganov, njihovo praznjenje pa povzroča krče. V apsans napadih povzroča možgansko praznjenje pogosto izgubo zavesti, ne pa tudi krčev.

Parcialni (delni) napadi so posledica nenormalnega praznjenja v nekem izoliranem delu možganov in lahko povzroče spremembo stanja zavesti. Parcialni napadi s spremembo v stanju zavesti so vzrok poškodbe temporalnega in frontalnega režnja možganske skorje. V preteklosti so bili znani kot psihomotorni napadi, ker vključujejo motorično aktivnost (pačenje, običajni so zaporedni premiki ust in rok). Ko se pretirano vzburjenje celic omeji na zelo majhno področje, lahko ima prizadeti neobičajen občutek že videnega, vrtoglavice, strahu in lahko vonja čuden vonj brez izvora. To izkušnjo lahko spremljajo zaporedni parcialni napadi, ali pa tudi ne.

Padavica se zdravi v glavnem z zdravili proti krčem, med katerimi so karbamazepin (Tegatol), fenitoin (Dilantin), fenobarbiton, primidon (Mysoline) in drugi. Ta zdravila pomagajo približno 70% bolnikom, drugih 10% poišče pomoč v kombinaciji teh zdravil.

Žariščni napadi in padavica temporalnega režnja slabo reagirajo na ta zdravila. Poleg tega pa imajo zdravila proti krčem mnogo potencialno resnih stranskih učinkov kot so mehčanje kosti, anemija, otekanje dlesni, dvojni vid, izguba las, glavobol, slabost, zmanjšanje libida, impotenca, depresija in psihoza. Predoziranje ali preobčutljivostne reakcije lahko privedejo do izgube koordinacije gibov, kome ali celo smrti.

Eden od redkih izjem je kratek članek, ki sta ga napisala J.P.Davis in H.H.Ramsey in je bil objavljen leta 1949. Proučevala sta delovanje dveh sorodnikov tetrahidrokanabinola na nekaj hospitaliziranih otrokih s težkimi primeri grand mal padavice, ki se niso dali primerno kontrolirati s standardnimi zdravili proti krčem, fenobarbitonom in fenitoinom. Pri treh otrocih se stanje ni poslabšalo, pri četrtemu se je stanje skoraj popravilo, peti pa je popolnoma ozdravel.

Ugodni učinki konoplje se kažejo predvsem pri dveh pomembnih oblikah epilepsije in sicer pri grand mal epilepsiji in parcialnih (delnih) napadih. Številni bolniki z grand mal epilepsijo poročajo, da lahko popolnoma odpravijo napade s kajenjem konoplje, včasih v kombinaciji s predpisanimi zdravili, včasih pa brez njih.

Konoplja je nedvomno zdravilo za epilepsijo. Tipično ni uporabna za t.i. petit mal, obstaja celo dokaz, da lahko CBD prepreči učinkovitost drugih zdravil uporabljenih za zdravljenje petit mal. Poleg tega lahko THC izzove grand mal napade pri bolniku z epilepsijo v preteklosti.

Epileptiki, ki uporabljajo kanabinoide, naj bi bili previdni pri uporabi oralnega THC-ja. Tisti, ki uporabljajo kanabinoide naj bodo pozorni, saj lahko postanejo bolj dovzetni za napade, kadar se odpovedo zdravljenju.

Ker nadzorovane raziskave še niso mogoče, je nemogoče reči, koliko bolnikov s padavico se lahko zdravi s konopljo. Iz različnih primerov vemo, da nekaterim bolnikom pomaga le konoplja in nič drugega. Poleg tega pa tem posameznikom ni potrebno prenašati toksičnosti in neugodnih stranskih pojavov zdravil. Mnogo epileptikov se neuspešno zdravi s pomočjo treh ali štirih zdravil hkrati, kar oteži resnost toksičnih učinkov.

Za nekatere bolnike je edinstvena vrednost konoplje popolnoma jasna, ko se pokaže celotna kvaliteta življenja kot tudi primernost kontrole napadov.

Multipla skleroza

Multipla skleroza je progresivna, degenerativna bolezen, pri kateri so poškodovani delci mielina ( zaščitna ovojnica živčnih vlaken) v mozgu in hrbtenjači in je normalno delovanje samih vlaken prekinjeno. Izgleda, da je to avtoimuna reakcija, pri kateri sestava telesne zaščite obravnava mielin kot tujek.

Simptomi se ponavadi pojavljajo v zgodnji odrasli dobi, potem poniknejo in se ponavljajo nepredvidljivo. Napadi trajajo od nekaj tednov do nekaj mesecev, okrevanje je pogosto nepopolno, s postopnim slabšanjem telesnega stanja in končno splošno nemočjo. Ponovitev bolezni lahko povzročijo poškodbe, vnetja ali stres. Povprečen čas preživetja je pri tej bolezni trideset let. Nekateri bolniki propadajo zelo hitro, medtem ko se drugi stabilizirajo po nekaj napadih. Simptomi so odvisni od tega, kateri del srednjega živčnega sistema je napadla bolezen.

Ker mozeg in hrbtenjača upravljata z vsem telesom, se lahko bolezen pojavi kjerkoli. Nekateri od pogostih simptomov so boleči mišični krči, odrevenelost, poslabšanje vida, težave z govorom, izguba koordinacije in ravnotežja, drhtavica (tremor), izguba kontrole nad sečnim mehurjem ali debelim črevesom, slabost, vnetje urinarnega sistema, zaprtje idr.

Za zdravljenje te bolezni ni učinkovitega načina zdravljenja. Kortikosteroidi do neke mere ublažijo akutne simptome, vendar pa povzročajo pridobivanje na teži, včasih pa tudi psihične motnje. Zdravila, ki se najpogosteje uporabljajo za blažitev mišičnih krčev so diazepam (Valium), baklofen (Lioresal), dantrolen (Dantrium).

Diazepam in ostali benzodiazepini, ki se morajo dajati v velikih dozah, povzročajo zaspanost in lahko povzročijo odvisnost. Baklofen je sedativ in včasih povzroča omamljenost, slabost in vznemirjenost. Dantrolen je zadnja možnost zaradi potencialnih smrtonosnih poškodb jeter; poleg tega ima mnogo drugih stranskih pojavov kot so zaspanost, omamljenost, slabost, splošno slabo stanje organizma, trebušni krči, driske, motnje v govoru in vidu, glavoboli, spremenljiv krvni tlak itd. Razumljivo je, da mnogi bolniki ne prenašajo neposrednih stranskih učinkov standardnih zdravil in so zaskrbljeni zaradi dolgoročnih učinkov.

Mnogo bolnikov z multiplo sklerozo ugotavlja, da konoplja zmanjšuje simptome bolezni, še posebej pa blaži tremor in izgubo koordinacije. Obstaja razlog za razmišljanje, da se lahko konoplja res bori proti napredovanju multiple skleroze. To je zato, ker je multipla skleroza neke vrste avtoimuna bolezen, ki jo povzroča hiperaktiven imunski sistem. Izgleda, da ima THC blage imunosupresivne efekte. Čeprav ti efekti niso pomembni za večino uporabnikov konoplje, obstaja možnost, da lahko morda koristijo bolnikom z multiplo sklerozo. To je domneva, nastala na osnovi raziskave, v kateri so postali morski prašički, zdravljeni z THC-jem, odporni na multiplo sklerozo. Nezdravljene živali so poginile. Obdukcija je pri zdravljenih prašičkih pokazala zmanjšano mielinsko vnetje. Sledečih raziskav na človeku ni.

V nekem poročilu so nevrologi na nemški Univerzi Göttingen opazili, da je eden od njihovih bolnikov, 30-letnik, obolel za multiplo sklerozo, kadil konopljo, da bi ozdravil svoje motorne in seksualne težave. Klinično so ga testirali, izvedli elektromiografsko preiskavo nožnih refleksov in elektromagnetsko snemanje drhtenja rok. Zaključili so, da je konopljo kot zdravilo proti mišičnim krčem in izgubi koordinacije, potrebno raziskati. Takšni primeri, ki kažejo na to, da konoplja blaži drhtenje in ataksijo so posebej zanimivi, ker do sedaj ni imelo niti eno legalno razpoložljivo zdravilo obeh učinkov.

Primer Debbi Talshir

Debbi Talshir je od 1980. prikovana na invalidski voziček. Svojo multiplo sklerozo zdravi s konopljo in ugotavlja, da ji konoplja pomaga pri kontroliranju mehurja, kar je problem, ki muči 90 procentov bolnikov z multiplo sklerozo. Odkrila je, da konoplja odpravlja krče in sprošča mišice, vendar ne do te mere, da postanejo nekoristne. ''Ne morem jesti, če prej ne pokadim malo konoplje; le-ta sprošča sfinktre1 v želodcu. Izguba apetita je velika, vendar če pokadim cigareto konoplje, se lahko sprostim in zadržim hrano v želodcu. Večkrat imam težave z dihanjem. Ne razumem, kako to, da kajenje nečesa sprošča, vendar konoplja to počne. Konopljo nujno potrebujem. Ne tresem se več, lahko jem, lahko diham. Celo zelo dobro deluje na moj nevrogeni mehur2 . Konoplja tega ne zdravi, vendar pa pomaga. Moti me, da moram imeti opravka z ljudmi, ki jih drugače ne bi niti pogledala (razpečevalci droge).''

Čeprav se zdi, da kajenje konoplje ne poveča občutljivosti na nalezljive bolezni, obstajajo dokazi, da THC oslabi imunski sistem. S tem v mislih je skupina raziskovalcev testirala njegovo sposobnost, da zavira eksperimentalni avtoimuni encefalitis (EAE)3 . Če so bile živali izpostavljene tej bolezni, nato pa zdravljene s placebom4 , se je razvila težka oblika EAE in celo vec kot 98% jih je poginilo. Živali zdravljene z delta-9-THC-jem pa so imele blage ali nikakršne simptome; preživelo jih je več kot 95%. Pri pregledu njihovega možganskega tkiva so ugotovili, da je le-to manj vneto. Tudi pri zdravljenju z delta-8-THC-jem, ki je manj psihoaktiven, je prišlo do opaznega zmanjšanja nevroloških primanjkljajev pri dveh vrstah podgan okuženih z EAE.