Ker ne morejo plačati, vse več starejših zapušča domove za starejše

V Skupnosti socialnih zavodov Slovenije so lani prvič ugotovili, da so oskrbovanci domov za starejše kot razlog za odhod iz doma navedli, da ne zmorejo več plačila. Ocenjujejo, da je zato lani domove zapustilo skoraj 250 ljudi.

Letos se trend odhodov ne nadaljuje, se pa ljudje kljub potrebi pogosto za namestitev ne odločajo, je povedal predsednik upravnega odbora Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Boris Koprivnikar.

Kot ocenjujejo v skupnosti, je poleg širših razmer v času krize na to pomembno vplivala sprememba zakonodaje, ki je predvidela izgubo varstvenega dodatka za vse, ki so nastanjeni v domovih, čemur so v skupnosti ostro nasprotovali.

Poleg tega je po podatkih skupnosti, ki so jih analizirali pred kratkim, v letu 2010 prvič povprečna pokojnina bila manjša od povprečne oskrbe v domu, kar pomeni, da se dejansko kupna moč starejših v primerjavi s ceno institucionalnega varstva hitrejše slabša, čeprav cena institucionalnega varstva realno že leta pada, je dejal Koprivnikar.

Cena polne oskrbe v domu za razmeroma samostojnega stanovalca se začne pri manj kot 500 evrih mesečno in gre v najbolj zahtevnih oblikah oskrbe pri zasebnih izvajalcih do 1400 evrov mesečno.

Še dodatni razlog, da vedno več mest v domovih ostaja prostih, pa je po njegovih besedah v tem, da se je v zadnjih letih izjemno povečala mreža domov predvsem na način podeljevanja koncesij zasebnim izvajalcem. Po zadnjih podatkih skupnosti, ki jih sproti dopolnjujejo posamezni domovi, je trenutno v slovenski mreži javnih domov (torej zasebnikov s koncesijo ali državnih domov, ki delujejo v javni mreži) prostih 197 mest od skupno 18.522 razpoložljivih postelj.

Hkrati pa je trenutno za vstope v domove 3306 aktualnih prošenj, povpraševanje je trenutno glede na zmogljivosti največje na Gorenjskem. Glede aktualnih prošenj se domovi po Koprivnikarjevih besedah srečujejo z dolgoletno prakso, ko imajo potencialni stanovalci navado, da prošnjo za vstop v dom oddajo tudi leta prej, preden resno nameravajo vstopiti. Tako se v primeru posameznega prostega mesta zgodi, da socialna delavka možnost vstopa za eno prosto mesto preveri tudi pri 50 prosilcih.

"Dodatna mesta, novi domovi niso potrebni. Potrebne so drugačne oblike storitev, predvsem storitve v domačem okolju, ki jih lahko v veliki meri izvajajo tudi domovi. Na tem področju smo v primerjavi z drugimi državami izredno podhranjeni," pravi Koprivnikar. Po njegovih informacijah se trenutno gradita vsaj dva domova, ki že imata pridobljeno državno koncesijo.