Ker delajo z volilno bazo, državni svetniki prejmejo 500 evrov mesečnega dodatka

Računsko sodišče ocenjuje, da so popravljalni ukrepi, ki jih je državni svet izkazal po revizijskem poročilu o pravilnosti njegovega poslovanja, zadovoljivi. Ukrepi se nanašajo na izplačevanje sejnin članom državnega sveta in na vračilo preveč izplačanih sejnin članov državnega sveta.

Računsko sodišče je od državnega sveta zahtevalo dokazila, iz katerih bo razvidno, da državnim svetnikom obračunava in izplačuje samo nadomestilo izgubljenega zaslužka za obdobje opravljanja nepoklicne funkcije ter povračila stroškov v zvezi z opravljanjem funkcije.

Državni svet je na svoji drugi seji sredi decembra lani sprejel sklep, na podlagi katerega je prenehal izplačevati sejnine članom državnega sveta do sprejema akta o merilih in kriterijih za izplačilo nadomestila izgubljenega zaslužka oziroma do sprejema spremembe zakonske ureditve nadomestil izgubljenega zaslužka. Člani državnega sveta so tako upravičeni zgolj do povračila stroškov v zvezi z opravljanjem funkcije.

Poleg tega je državni svet sprejel tudi sklep o razveljavitvi sklepa o merilih za izplačevanje sejnin za opravljanje funkcije članov državnega sveta in izplačil za opravljanje funkcije predsednika in sekretarja državnega sveta, ki je bil podlaga za izračun in izplačilo sejnin. Sklep je začel veljati z začetkom petega mandata državnega sveta, torej 12. decembra 2012.

Od konstitutivne seje petega mandata se je državni svet sestal na štirih plenarnih sejah, njegove interesne skupine so imele 20 sej, njegove komisije pa 18. Člani državnega sveta so za udeležbo na sejah prejeli zgolj povračilo stroškov in svojo funkcijo opravljajo brez plačila, navaja računsko sodišče.

Državni svet si je hkrati tudi aktivno prizadeval za sprejem spremembe zakona o funkcionarjih, zato je v novem mandatu državnega zbora že vložil predlog novele zakona o funkcionarjih. Državni zbor je novelo sprejel 5. marca letos.

Poleg tega je državni svet izkazal popravljalni ukrep tudi glede vračila preveč izplačanih sejnin članov državnega sveta. Ti so v letu 2010 za nepoklicno opravljanje funkcije prejemali sejnino, ki je sestavljena iz stalnega in spremenljivega dela. Državni svet je v letu 2010 članom državnega sveta izplačal za skoraj 656.000 evrov sejnin.

V zakonu o državnem svetu ni podlage za določitev in izplačilo sejnin oziroma kakršne koli druge nagrade za udeležbo članov državnega sveta na sejah v obdobju opravljanja funkcije, opozarja računsko sodišče. Od državnega sveta je zahtevalo, da izkaže, da je izdelal in vsem svetnikom predložil konkretne izračune sejnin, ki so jim bile izplačane v obdobju, na katero se nanaša revizija, ter da je začel potrebne aktivnosti za vračilo nezakonito izplačanih sredstev.

Državni svet je 1. marca letos posredoval 39 članom državnega sveta dopis, v katerem jih seznanja z višino
izplačila neto sejnine, izplačanih v letu 2010, ter jih prosi za podatek o predvidenem nadomestilu izgubljenega zaslužka v letu 2010, da bi bilo mogoče opraviti poračun.

Po opozorilu računskega sodišča pa je ne glede na oceno popravljalnega ukrepa iz odzivnega poročila razvidno, da se je ugotovljena nepravilnost odpravila šele s prenehanjem četrtega mandata državnega sveta, torej šele konec leta 2012. Poleg tega opozarja državni svet, da mora za izvedbo poračuna od upravičencev pridobiti dokazila o dejansko izgubljenem zaslužku in ne zgolj oceno "predvidenega" izgubljenega zaslužka.

Računsko sodišče je proti koncu lanskega leta o pravilnosti poslovanja državnega sveta v letu 2010 izreklo negativno mnenje, ker ni posloval v skladu s predpisi. Računsko sodišče je takrat pojasnilo, da so državnim svetnikom izplačevali sejnine, ne da bi za to imeli podlago v predpisih. Nepravilnosti pa so med drugim ugotovili tudi pri izplačilu plač in oddaji javnega naročila.

Svetniki že imajo nova izplačila

A na koncu se vprašamo, ali je delo računskega sodišča sploh imelo smisel, saj današnje Delo poroča, da so si državni svetniki zagotovili novo dodatno plačilo. Gre za mesečno izplačilo v višini 500 evrov, in sicer za delo z volilno bazo. Za ukrep je glasovalo 22 svetnikov, proti pa sedem.

Med slednjimi je bil tudi sindikalist Dušan Semolič, ki je za Delo dejal, da je državni svet že pisno obvestil, da se pavšalu odpoveduje. Dodal je, da čas, ko država na vseh koncih varčuje, ni pravi za pavšal, nasprotuje pa mu tudi, ker ga bo dobil tudi tisti, ki "sploh nič ne dela". Sam pravi, da za sindikalno delo dobi sindikalno plačo.