Kdo služi z reševanjem evropskih držav v težavah?

Skupina novinarjev iz Belgije, Cipra, Nemčije, Grčije, Portugalske, Velike Britanije in Irske se je v obsežni raziskavi o ozadju finančne pomoči trojke dokopala do poučnih ugotovitev. Imena družb Alvarez & Marsal, BlackRock, Oliver Wyman in Pimco povprečnemu državljanu evropske države ne pomenijo veliko, poroča EU Observer, toda prav te svetovalne družbe so odigrale ključne vloge pri "neodvisni" analizi o načinu reševanja in teži finančne injekcije, ki so jih potrebovale države EU v težavah. Njihova strokovna pomoč je davkoplačevalce Irske, Portugalske, Španije, Grčije in Cipra stala več kot 80 milijonov evrov.

Zanimivo je, da so te družbe pogosto izbrane brez javnega razpisa, da o tako zelo opevani transparenci niti ne govorimo. Še bolj zabavna je ugotovitev raziskovalnih novinarjev, da so omenjene družbe velikokrat v konfliktu interesov, saj istočasno zastopajo tudi razne investicijske sklade in svoje usluge ponujajo še drugim finančnim ustanovam.

Velika četverica izbira tudi podizvajalce in glede na načela prostega trga bi pričakovali različna imena. Toda daleč najpogosteje so izbrana velika revizijska podjetja – Deloitte, Ernst & Young, KPMG in PriceWaterhouseCoopers (PwC).

Več milijonov za dokapitalizicijo bank, večji zaslužek svetovalnega podjetja

V dneh, ko se v Sloveniji pospešeno odpira t. i. slaba banka, velja povzeti ugotovitve raziskovalnih novinarjev o tem, kako je newyorško svetovalno podjetje Alvarez & Marsal vodilo operacijo reševanja Cipra. Za svoje storitve so bili nagrajeni s 6,6 milijona evrov. Revizija ciprske centralne banke pa je pokazala, da niso bili primerni za del opravljenih storitev.

Kljub oceni uprave Banke Cipra, da je newyorško podjetje v konfliktu interesov, je predsednik uprave banke Panicos Demetriades izbral Alvarez & Marsal. Šele oktobra letos so ciprski mediji ugotovili, da je Demetriades brez soglasja uprave centralne banke družbi Alvarez & Marsal obljubil nagrado 0,1 odstotka od ocenjene dokapitalizacije ciprskih bank. Kako naj bo potem sicer renomirano svetovalno podjetje objektivno pri oceni? Kakor koli, ocenili so, da je treba v ciprski bančnih sistem naložiti 15 milijard evrov in si s tem prislužili 15 milijonov evrov.

Ko so mediji objavili vsebino skrite pogodbe, je Demetriades potožil, da je pogodbo podpisal pod pritiskom ameriškega podjetja, ki naj bi grozilo, da se bo v celoti umaknilo s Cipra. Uprave ciprske centralne banke je vendarle razveljavila pogodbo, družbo Alvarez & Marsal pa je brez pretiranega upiranja sprejela plačilo slabih petih milijonov evrov.

Zadeva še ni končana, saj ciprski preiskovalci sumijo, da Demetriades najverjetneje ni bil pod tako zelo hudim pritiskom s strani Američanov, ampak bolj pod "pritiskom" lastne denarnice.