Kdaj se humanitarna pomoč všteva v lastni dohodek?

Na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ) pravijo, da je primerov, ko prejeta humanitarna pomoč dejansko vpliva na višino pravic, dodeljenih iz javnih sredstev, zelo malo. Pri tem pa izpostavljajo, da se pri odločanju ne upoštevajo nobena sredstva, ki jih humanitarne organizacije družinam in posameznikom v stiski dajejo namensko.

Kot je na današnji novinarski konferenci pojasnila vodja sektorja za pravne zadeve na ministrstvu Barbara Starič Strajnar, so v zakonu določeni trije pogoji, kdaj se humanitarna pomoč všteva v lastni dohodek. To se zgodi v primeru, če je pomoč izplačana v obliki denarnih sredstev, če so sredstva namenjena preživetju in če presegajo minimalni dohodek posameznika ali družine.

Tako bi se po njenih besedah v izračunu upoštevalo, če bi se družini na tekoči račun nakazala denarna pomoč za preživetje, denimo za hrano ali obleko, zneski pa bi presegli minimalni dohodek družine. Ne upošteva pa se namenske pomoči v obliki plačila za letovanje otrok, malice v šoli, najemnine, nakupa invalidskega vozička, sanacije po poplavah ipd.

Minimalni dohodek za samsko osebo je trenutno 260 evrov, za družino pa je odvisen od števila družinskih članov in njihovih statusov. Po besedah generalnega direktorja direktorata za socialne zadeve Davorja Dominkuša je pri štiričlanski družini najnižja meja 728 evrov, pri materi z otrokom pa presega 460 evrov. In če donacija ne preseže te meje, se pri odmeri pravic ne upošteva, je dodal Dominkuš.

Dominkuš svetuje, da humanitarne organizacije, ko donirajo družini ali posamezniku, opredelijo namen. Če to iz samega nakazila ni razvidno, pa bo družina sama v vlogi za pridobitev pravic po zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev navedla višino prejetih sredstev in namen porabe, denimo za sanacijo po poplavah.

"Če bi obstajal kakršen koli razlog, da bi delavec na centru za socialno delo dvomil, da so bila ta sredstva namensko porabljena, bi lahko zahteval dokazila o namenski porabi, če pa ve, da gre dejansko za ogroženo družino in je bila sanacija opravljena, potem verjetno tudi ne bo kompliciral v tej zadevi," je še dejal Dominkuš.

Kot je povedal, je ministrstvo preverilo, v koliko primerih se je donacija humanitarne organizacije upoštevala pri odločanju o pravicah po zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev.

Po Dominkuševih besedah se denarna socialna pomoč mesečno v povprečju odobri približno 50.000 upravičencem, humanitarna pomoč pa se je pri tem letos upoštevala le v 13 primerih. "Se pravi, da je samo 13 primerov, ko so sredstva, dodeljena s strani humanitarnih organizacij, dejansko vplivala na višino pravic, dodeljenih iz javnih sredstev," je dejal Dominkuš in dodal, da je šlo v dveh od omenjenih 13 primerov za izjemno visoka sredstva, ki so presegala 11.000 oz. 17.000 evrov enkratne donacije družini.

Sam tako ocenjuje, da obseg te problematike ni zaskrbljujoč in da niso ogroženi niti prejemniki denarnih pomoči niti pomembna dejavnost humanitarnih organizacij.