Slovenija

Kako odsotnost z dela zaradi ledene ujme vpliva na plačo?

Ljubljana, 06. 02. 2014 15.53 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

Zaradi nevarnih vremenskih razmer in težavah v prometu se številni niso mogli prebiti do svojih služb. Težave so imeli tudi starši, ki zaradi zaprtih šol in vrtcev niso imeli varstva za otroke, in so tako morali ostati doma. Kaj to pomeni za njihov mesečni zaslužek?

Takšnih, ki se zaradi ledene ujme, ki je prinesla tudi hude težave v prometu, preprosto niso mogli prebiti do delovnega mesta, ni malo, na ministrstvu za delo pa so pojasnili, da imamo odsotnost z dela zaradi naravne nesreče urejeno z zakonom.

Ne le zakon, preverite tudi kolektivno pogodbo oz. pogodbo o zaposlitvi

Zakon o delovnih razmerjih podlago za ureditev plačane odsotnosti z dela zaradi osebnih okoliščin ureja v 165. členu, ki govori o načinu izrabe letnega dopusta. Med primeri plačane odsotnosti je tudi hujša nesreča, ki zadene delavca. Na ministrstvu so poudarili, da je zakonsko navedene primere in čas trajanja odsotnosti mogoče razširit s kolektivnimi pogodbami na različnih ravneh ali s pogodbo o zaposlitvi. Večina kolektivnih pogodb dejavnosti med primere plačane odsotnosti zaradi osebnih okoliščin uvršča tudi primer elementarnih nesreč, in sicer lahko traja odsotnost v primeru elementarne nesreče povprečno od tri do pet dni, pravijo na ministrstvu. Glede na to svetujejo, da se v posameznem primeru preveri ureditev v kolektivni pogodbi, ki v konkretnem primeru zavezuje delodajalca.

V številnih krajih je zaradi ledene ujme življenje obstalo.
V številnih krajih je zaradi ledene ujme življenje obstalo. FOTO: Miro Majcen

Glede primerov, ki jih ni mogoče uvrstiti med odsotnosti zaradi osebnih okoliščin v skladu s 165. členom, torej, da pri posameznem delodajalcu delovni proces ni potekal oziroma da je bila sprejeta odločitev, da se zaprejo uradi, pa gre za situacijo iz šestega odstavka 137. člena zakona o delovnih razmerjih. Delavec ne more opravljati dela zaradi višje sile in je upravičen do polovice plačila, do katerega bi bil sicer upravičen, če bi delal. Vendar pa to plačilo ne sme biti manjše od 70 odstotkov minimalne plače. Na ministrstvu pravijo, da gre za upravičeno odsotnost z dela – ker delavec ne more opravljati dela zaradi višje sile, mu ni potrebno oddelati manjkajočih ur.

Ker so bili zaprti tudi nekateri vrtci in šole, so številni starši morali ostati doma, saj niso našli varstva za otroke. Na ministrstvu menijo, da je v teh primerih možna izraba letnega dopusta oziroma dogovor z delodajalcem o neplačani odsotnosti z dela.

Veliko je torej odvisno tudi od tega, kako razumevajočega delodajalca imajo posamezniki, ki jih je vremenska ujma ovirala ali jih še ovira pri delu.

  • image 4
  • image 5
  • image 6
  • image 1
  • image 2
  • image 3

KOMENTARJI (9)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

drdra
06. 02. 2014 19.56
+2
verjetno bojo vsi dobili odpoved, ker naši delodajalci ne poznajo ne usmiljenja ne elementarnih nesreč. Oni imajo vsega polno ...
fujjjjjj
06. 02. 2014 18.10
+33
če delaš pri šešoku je to takojšnja odpoved
ni_mi_vse_eno
06. 02. 2014 19.32
+1
ni_mi_vse_eno
06. 02. 2014 19.53
+1
1xy
06. 02. 2014 17.37
+26
kaj fumflate????.......URADNO ni bila razglašena elementarna nesreča........to je NALOGA VLADE!!!
ni_mi_vse_eno
06. 02. 2014 19.31
+2
Bratuškova nima časa, mora prepričat FED, da lahko brez pomoči. :)
AlternativeFacts
06. 02. 2014 17.16
+15
Pa ne samo to, naj kdo pove, kako je z registracijo. A jim avto v ledu dostavim ,a kaj...
Tiasalow
06. 02. 2014 17.14
+15
kaj pa ko moraš tut če ne moreš? npr. v domu starejših občanov, morajo biti zdravstveni tehniki prisotni, mar ne?
zetor71
06. 02. 2014 17.00
+51
kaj pa prostovoljni gasilci, ko jih kličejo na pomoč,, pa ne upajo zaradi služb