Kaj obleči, da vas ne bo opeklo sonce?

Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) potrošnike opozarja, naj bodo pozorni pri nakupu oblačil z nalepko UPF. Oblačila s tovrstno nalepko nudijo najboljšo zaščito pred sončnimi žarki na suhem in v vodi, a pomembno je, ali lahko zaupamo informaciji o zaščiti UPF.

Na ZPS pravijo, da je na oblačilih oznaka s podatkom o stopnji zaščite, po katerem spoznamo tudi, kateri standard je bil upoštevan pri izdelavi materiala. Za določanje UPF obstajata dva standarda, avstralski in evropski. V državah EU se uveljavlja UV-standard 801 s precej ostrejšimi zahtevami od avstralskega. Zahteva namreč, da ostane faktor zaščite tudi po večkratnem pranju in daljši uporabi izdelka nespremenjen, česar avstralski ne upošteva.

Mokra bombažna majica zagotavlja slabšo zaščito kot suha

Kot je poudarila strokovna sodelavka ZPS Dušica Breskvar, se je večina že navadila na uporabo sončne kreme, vse pogosteje pa zlasti športniki, pa tudi starejši, posegajo po oblačilih iz materialov z zaščito UPF (UV protection factor), ker zagotavljajo boljšo zaščito pred škodljivim sevanjem kot sončne kreme.

"Bombažna in lanena vlakna sončnih žarkov niti ne zadržijo niti ne odbijajo, tanka, prosojna oblačila prepuščajo znaten del sončnih žarkov. Mokra bombažna majica zagotavlja slabšo zaščito kot suha, na kar opozarjamo predvsem tiste, ki menijo, da so varni pred soncem, če jih imajo pri vodnih športih na sebi. Kapljice vode v mokri tkanini delujejo kot povečevalno steklo, zato je verjetnost, da nas bo sonce opeklo, če smo v mokrih oblačilih, še večja," pojasnjuje Breskvarjeva.

Najboljšo zaščito nudijo oblačila, ki imajo UPF 80

Kako učinkovito zaščito pred UV-sevanjem zagotavlja tkanina, se izraža s faktorjem UPF (ultraviolet protection factor), ki se lahko primerja s faktorjem za sončne kreme SPF (sun protect factor). "Oblačila z najboljšo zaščito imajo UPF 80 in so precej učinkovitejša od sončnih krem, medtem ko ima npr. bela bombažna majica UPF od 10 do 15," pojasnjuje Breskvarjeva.

V nasprotju z naravnimi vlakni (z izjemo svile) imajo industrijsko pridobljene niti povsem enakomeren prerez in gladko površino, zato lahko iz njih izdelujejo zelo goste tkanine (pletenine), skozi katere sončni žarki ne morejo prodreti, umetna vlakna pa se tudi hitro sušijo. Poleg tega lahko v umetna vlakna že med procesom izdelave vgradijo titanov dioksid, ki zadrži večino UV-žarkov.