Kaj jedo zdravniki oziroma katera živila ne bi smela manjkati na naših krožnikih

Nekatera hrana bi morala biti redno na naših jedilnikih, a v hitrem tempu življenja velikokrat posežemo po nezdravih sladkih ali slanih prigrizkih. Ti lahko vodijo v debelost, sladkorno bolezen in druge zdravstvene probleme. Zdravnica in avtorica knjige ''Kaj jedo zdravniki'' Tasneem Bhatia priporoča naslednja živila, ki ne manjkajo na krožnikih zdravnikov.

Stročnice so polne antioksidantov, proteinov in vlaknin. Stročnice po njenem mnenju zmanjšujejo možnosti za sladkorno bolezen, srčne bolezni in prekomerno debelost. Priporoča pa izogibanje konzerviranim stročnicam.

Zeleni čaj je poln antioksidantov. Pomaga v boju proti številnim oblikam raka (na črevesju, na dojkah, pljučni rak, rak na prostati). Po mnenju Bhatijeve je vseeno ali ga uživamo toplega ali hladnega, priporočljivo pa se je izogibati čaju z mlekom.

Granatna jabolka so na prvih mestih seznamov o superživilih z razlogom. Semena so polna antioksidantov, prav tako vsebujejo aminokisline in minerale kot sta cink in baker. Po prepričanju zdravnikov naj bi zniževal holesterol in nudil zaščito proti sončnim opeklinam. Vsekakor pa se je treba izogibati sokovom iz granatnih jabolk, ki jim je dodan sladkor, saj to lahko negativno vpliva na zdravje.

Zelena zelenjava, kot sta brokoli ali ohrovt. Brokoli je poln sulforafana, ki je protitumorna in protimikrobna učinkovina. Ohrovt ima tudi vitamin K, zelena zelenjava je dobra tudi za srce.

Jagodičevje (jagode, borovnice, maline, ribez). Sestavina, ki borovnicam daje značilno vijoličasto barvo, je pomemben antioksidant v borbi z nekaterimi vrstami raka. Ena skodelica borovnic na teden lahko zmanjša tveganje za sladkorno bolezen za kar 23 odstotkov, še navaja zdravnica.

Jajca v telesu proizvajajo dopamin, ki v možganih deluje kot prenašalec signalov med živčnimi celicami. Zaznamo ga kot prijeten občutek, ki dviguje razpoloženje in motiviranost. Dopamin tudi pomembno vpliva na sposobnost učenja in spominske sposobnosti, koncentracijo ter motorične funkcije in ravnotežje. Prav tako so jajca bogata s holinom.

Kefir, podobno kot jogurt, je bogat s proteini in kalcijem. Treba pa se je izogibati kefirja ali jogurta, ki jima je dodan sladkor.

Losos je bogat z omega 3 kislinami, ki med drugim tudi omogoča obnavljanje celic. Z uživanjem že manjše količine lososa lahko zadostimo dnevnim potrebam po vitaminu D, navaja zdravnica in dodaja, da je bolj priporočljiva v divjini ujeta riba.

Že stari rek pravi, da eno jabolko na dan, prežene zdravnika stran. Je polno vlaknin, tudi takih, ki znižujejo holesterol, seveda ne manjkajo antioksidanti. Je pa treba paziti pri izbiri jabolk, saj naj bi bila jabolka med najbolj škropljenim sadjem.

Oreščki so bogati z vitaminom E in omega 3, po zadnjih raziskavah pa k sreči nimajo toliko kalorij, kot so sprva poročali. Bhatijeva še posebej priporoča, da po oreščkih posežemo za malico.

Kokosovo olje je po njenem mnenju dobra zamenjava za druge maščobe. Zaradi visoke vrednosti nasičenih maščob je veljalo prepričanje, da se mu je treba izogibati, a maščoba v kokosovem olju je edinstvena, saj v veliki večini vsebuje srednjeverižne maščobne kisline. Pri višjih temperaturah ne oksidira in ne spremeni strukturne sestave ter tako ne tvori škodljivih maščobnih kislin. Največji delež nasičenih maščob predstavlja lavrinska kislina, ki ima antivirusno, antimikrobno in antibakterijsko delovanje.

Avokado vsebuje maščobe in vlaknine, s čimer nas nasiti. Po uživanju se poveča tvorba leptina – hormona, zaradi katerega imamo občutek sitosti.

Kava je eden izmed najbogatejših naravnih virov antioksidantov na planetu. Kava zmanjša tveganje za raka dojk in jeter. Treba se je izogibati sladkanim predpripravljenim kavnim napitkom.

Mango je poln vitaminov A in E. Študije so pokazale, da izboljša sliko maščob v krvi in zmanjšuje tveganje za srčne bolezni.