Komisija je Jankovića med drugim spraševala, kako to, da je poleg županske plače v času od leta 2006, ko je komisiji oddal prvo prijavo stanja premoženja, pa do lanskega leta na svoj tekoči račun prejel okoli 2,6 milijona evrov. Po večini je šlo je za nakazila od Electe preko KLM naložb. Obe podjetji sta v lasti njegovih sinov, Janković pa je večinski lastnik KLM naložb. V lanskem poročilu je Janković zapisal, da ima odprtih terjatev še 7,8 in 1,19 milijona evrov. Že leta 2006 pa je imel 7,8 milijona evrov terjatev do Electe holdinga in 6,3 milijona do Electe inženiringa KLM. V tem času je prejel približno 2,4 milijona evrov, kar pomeni, da bi mu morala Electa inženiring dolgovati še 3,9 milijona evrov in ne 1,2 milijona evrov, kot je sporočil komisiji. Janković je pojasnil, da je šlo tu za pobot, saj je dolg zmanjšal za vrednost hiše, v kateri je živel njegov sin Jure Janković in je predstavljala njegovo darilo sinu.
KLM naložbe so v 62,5-odstotni lasti župana Jankovića, pooblastila za vodenje družbe pa ima njegov sin Damijan Janković. Župan Janković pojasnjuje, da poslovanja te družbe ne spremlja. Kadar potrebuje denar, sinu reče: "Dragi moj sine, čas je, da kaj vrneš atu," pove Janković in doda, da ga potem sin prijazno obvesti, da bo vrnil ali pa da tega ne bo mogel storiti.
KLM naložbe dobivale posojila od podjetij, ki so sodelovala z občino
Družba Martink d.o.o. je pri gradnji športnega parka Stožice sodelovala pri zemeljskih delih. Po Klemenčičevih besedah se je direktor Marko Stritar pritoževal zaradi nerazumno dolgih poplačil podizvajalcev s strani Grepa. "Kaj imam pa jaz s tem," je Klemenčiča vprašal Janković. Prvi mu je odgovoril, da ga sprašuje zato, ker je Martink d.o.o. dal posojilo v vrednosti 10.300 evrov KLM naložbam, nekaj dni za tem pa so po besedah Klemenčiča KLM naložbe na Jankovićev račun nakazale 4.000 evrov. "Ne vidim nobenih povezav," je odgovoril Janković. Direktor KLM naložb je sicer Damijan Janković, torej županov sin.
Podobno je Klemenčič Jankovića spraševal še za dve podjetji. Od obeh podjetij so KLM naložbe po besedah predsednika KPK dobile posojilo, kmalu za tem pa je sledilo nakazilo na Jankovićev tekoči račun. Ljubljanski župan je dejal, da se s temi podjetji ni nikoli pogovarjal in ni vedel za omenjena posojila, nato pa vprašal, ali so bila posojila vrnjena tem podjetjem. Klemenčič mu je odgovoril, da v nobenem od teh primerov kredit ni bil vrnjen. Janković je zatrdil, da bo naknadno poslal odgovore na ta vprašanja.
Za družbo Bazo Dante je zatrdil, da je prvič slišal iz medijev, dva do tri tedne pred zaslišanjem pred KPK. Kasneje se je pozanimal o dveh transakcijah, ki sta odmevali. Gre pa za posojili v skupni višini milijon evrov, ki ju je Grep posodil Bazi Dante. Obe posojili sta bili vrnjeni, skupaj z obrestmi, pri tem pa naj bi po objavah v medijih nekje ostalo še 400.000 evrov, pojasnjuje Janković in dodaja, da bi bila to čarovnija, ki bi rešila vse države.
Nato pa je podpredsednik komisije Rok Praprotnik navedel potek nakazil. 15. aprila 2011 je Grep nakazal denar Bazi Dante, ta je še isti dan KLM naložbam nakazala 100.000 evrov, KLM naložbe pa so Jankoviću nakazale 40.000 evrov. "Kaj je sporno tukaj," vpraša Janković in nadaljuje, da je že povedal, da mu je Electa dolžna denar, ker je imela blokiran račun, pa je poslovala tudi preko KLM naložb.
Podobna zgodba se je po Praprotnikovih besedah zgodila 26. avgusta 2011. Grep nakaže pol milijona evrov Bazi Dante, ta KLM naložbam nakaže 392.000 evrov, Janković pa v tem dnevu od KLM naložb dobi 100.000 evrov. "Kaj je sporno," zopet vpraša Janković in razloži, da mu sin vrača denar, ki mu ga je dolžan. Ponovi, da ko potrebuje denar, pokliče sina. Kako je potem to vračilo izvedeno, pa ga ne zanima. Praprotnik pa mu razloži, da bi moral kot župan vedeti, da gre za verigo, ki je na samem začetku močno povezana s poslovanjem mestne občine.
Ko so družbe dobivale nakazila neposredno ali posredno od mestne občine, so denar nakazale KLM naložbam, te pa nato na Jankovićev račun, je med zaslišanjem dejal Praprotnik in prosil Jankovića, da pojasni svoj vidik tega kroga. "Zelo preprosto. Poglejte, pogodbe, ki so podpisane, me ne zanimajo, in niti jih nimam kaj pojasnjevati," je zatrdil župan in obljubil, da bo odgovore ponudil naknadno, ker kreditnih pogodb med temi podjetji ne pozna.
Sledilo je vprašanje komisije, kako komentira dejstvo, da si njegov sin izposoja denar pri podjetjih, ki delajo za občino. "Ne komentiram, ker po mojem ni samo to, ampak gre za transakcije z več podjetji. Pravzaprav z mestno občino dela veliko partnerjev, kar pa jaz ne komentiram. Vi me vprašajte drugače. So vsi ti primeri dobili posle mimo razpisov, mimo zakonskih določil," je župan odgovoril z vprašanjem.
Na vprašanje, zakaj takšnih nakazil v letu 2012 ni več, je Janković odgovoril, da ima na računu dovolj denarja za tekoče potrebe. "Ko bom potreboval, bom spet poklical," je dodal.
Gotovinska nakazila in delnice
Iz podatkov na Jankovićevem tekočem računu po navedbah predstavnikov komisije izhaja tudi, da je v tem času na banko položil različne zneske gotovine, tudi po 14.000 in 8.000 evrov. "Ne znam povedati," je Janković odgovoril na vprašanje, ali lahko pojasni izvor tega premoženja, je pa med drugim dejal, da je denar posojal zgolj fizičnim osebam, saj da to mora biti v zelo ozkem družinskem krogu.
"Vi sprašujete o viru denarja. Jaz vir imam, izpred obdobja, ko sem javni funkcionar. In kaj jaz počnem z mojim denarjem, je čisto moja zadeva," je poudaril Janković in menil, da je svoje premoženje v vseh teh letih zgolj izgubljal. Predstavniki komisije so se sicer strinjali z njim, da je njegova stvar, kaj počne z denarjem, a da je za celovit nadzor nad premoženjskim stanjem zakon jasno določal, da je treba o spremembah poročati.
Kot je še povedal Janković, tudi ne ve, kaj je narobe s tem, da ni poročal o lastništvu 152 delnic Krke in 980 delnic Luke Koper iz leta 2007, za kar je plačal 250.000 evrov. Njegovo premoženje se s prodajo delnic Krke ni spremenilo, zato o teh spremembah tudi ni poročal, je pojasnil.
Janković je na koncu pogovor označil za korektnega, zanimalo pa ga je še, ali so bili na pogovoru pri komisiji tudi ostali predsedniki parlamentarnih strank.
KOMENTARJI (661)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.