Sejo o zdravstvu prekinili, ker so minister in delodajalci odšli

Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije bo moral na prihodnje leto prenesti 84 milijonov evrov, nelikvidni pa bodo predvidoma že sredi decembra. Kljub temu pa vlada še ni sprejela ukrepov, ki bi prinesli več denarja v zdravstveno blagajno. V zdravstveni blagajni bo prihodnje leto predvidoma zmanjkalo 140 milijonov evrov, do konca leta 2016 pa bodo ob nespremenjenih pogojih beležili že 315 milijonov evrov kumulativnega primanjkljaja.

Ravno zato so se sestali člani Ekonomsko-socialnega sveta (ESS). Na sestanku je bil tudi minister za zdravje Tomaž Gantar.  Po končani seji, ki jo je Gantar zapustil že po eni uri zasedanja, so se oglasili v Obrtno-podjetniški zbornici (OZS).

Njen predstavnik Ivan Jani Ulaga je v imenu zbornice izrazil razočaranje nad odnosom ministra o tako perečem vprašanju, kot je pomanjkanje finančnih sredstev za zdravstveno zavarovanje. OZS sicer odločno nasprotuje nepremišljenemu krčenju pravic iz naslova osnovnega zdravstvenega zavarovanja. Varčevalne ukrepe pa vidijo zlasti v učinkovitejšem ter smotrnejšem upravljanju in izvajanju zdravstvenih storitev. OZS tudi ocenjuje, da interventni zakon ni potreben. Podpirajo pa osebno in odškodninsko odgovornost vodilnih ter vodstvenih kadrov za nepojasnjeno in nedokumentirano ali neupravičeno porabo sredstev.

Sama seje je sicer trajala tri ure, prekinjena pa je bila, ko so jo za ministrom zapustili tudi predstavniki delodajalcev. Njihova predstavnica Tatjana Čerin, ki je tudi predsednica upravnega odbora Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), je ob odhodu povedala, da so sejo zapustili zaradi Gantarjevega odhoda. "Drug drugemu težko pripovedujemo, ker že vse vemo. Mi poznamo problematiko, mi smo želeli, da nas sliši minister," je pojasnila.

Sicer pa je bila razprava po njenih besedah zanimiva, a meni, da bomo letos in v naslednjih letih težko dobili sistemsko zakonodajo, ki bi dolgoročneje rešila sistem javnega zdravstva v Sloveniji. Po njenih besedah je namreč veliko različnih interesov.

Izvršna sekretarka v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Lučka Böhm pa je po prekinitvi razprave povedala, da so želeli od ministra Gantarja odgovore, kako bo ukrepal sam in kako bo ukrepala vlada, da se prepreči kratkoročna in dolgoročna kriza v zdravstvenem sistemu.

"Minister nam je zagotovil, da bo že naslednji teden sproščen postopek sprejemanja interventnega zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju," je povedala in opozorila, da časa zmanjkuje. Gantar je poleg tega po njenih besedah napovedal, da bo do konca leta z interventnimi ukrepi zagotovil nemoteno poslovanje bolnišnic, ki imajo izgubo, v naslednjih mesecih pa bodo začeli tudi s pripravo sistemskega zakona.

Današnja razprava, ki se bo nadaljevala prihodnji petek, je sicer po njenih besedah pokazala, da se večina udeleženih članov zaveda pomena obveznega zdravstvenega zavarovanja kot stebra države. "In nihče tega ne želi razgraditi," je dodala.

Seje se je udeležil tudi generalni direktor ZZZS Samo Fakin, ki je dejal, da za zdaj odgovora, kako napolniti prazno zdravstveno blagajno, ni. Po njegovem mnenju so rešitve enak prispevek za vse državljane ter boljše delovanje zdravstva, iz pravic zdravstvenega zavarovanja pa je treba izključiti vse, kar tja ne spada.

"Mislim, da je današnja situacija pokazala, da je problem v zdravstvu, tega se zavedamo vsi, vendar pa rešitev ni bilo," je povedal in dodal, da bo ZZZS jeseni oziroma v roku enega meseca predstavil svoje poglede na to, kako bi moralo biti videti zdravstvo. Po njegovem mnenju se je treba najprej dogovoriti za temeljna načela, in sicer solidarnost, obveznost, transparentnost, učinkovitost in kakovost poslovanja ter avtonomijo vsakega subjekta posebej.

Ali vlada namerno ne ukrepa?

Današnjo sejo ESS je sklical ZSSS, kjer svarijo, da bo prišlo do zloma zdravstvenega sistema, če vlada ne bo hitro ukrepala. Tako želijo s sejo spodbuditi vlado in poslance, da še pravočasno preprečijo zlom enega od stebrov socialne države.

Včeraj je Böhmova opozorila, da je to zadnji trenutek, "da se odločimo, da je zdravje ena naših prioritet". Prepričana je namreč, da je reševanje zdravstvene blagajne najmanj toliko pomembno kot reševanje bančnega sistema. Boji se, da "vlada ne ukrepa, ker nekaterim interesnim skupinam v tej državi ustreza, da bi prišlo do zloma obveznega zdravstvenega zavarovanja, saj bi bil to alibi za privatizacijo, ukinjanje pravic in uvajanje nadstandardnih zavarovanj". V ZSSS so prepričani, da bi to povzročilo zaostrovanje revščine, hude socialne stiske ter da bi zdravje postalo privilegij bogatih.

Pred sejo ESS je Böhmova dejala, da bodo vladi predlagali, da se trošarine iz zdravju škodljivih izdelkov zlivajo v zdravstveno blagajno ter nujnost sprejetja interventnega zakona. Sicer pa ne mislijo pristati na črtanje pravic, pač pa pričakujejo ukrepe na drugih segmentih.

Po njenem mnenju je danes tudi priložnost, da "se v širši družbi začne razpravljati, kaj so naše prioritete". Od vlade in poslancev pa pri oblikovanju in sprejemanju zdravstvene reforme pričakuje, da se bo upošteval javni in ne zasebni interes.

Predsednik ZSSS Dušan Semolič pa je včeraj napovedal, da bodo sindikati zaostrili svoje aktivnosti, če se politiki ne bodo odzvali hitro in v skladu z njihovimi pričakovanji. Semolič tudi pravi, da želijo "izvesti pritisk na politike, saj so ti tisti, ki se izmikajo problemu". Po njegovem mnenju je najslabše, kar se zdaj dogaja, da si politiki pravijo: "Pa bo, kar bo". To bo po njegovem prepričanju zagotovo privedlo do zloma zdravstvenega sistema. "Odgovornost ministrstva za zdravje in vlade je, naj nemudoma ukrepata," je dejal.