VIDEO: Janša: Nobena od teh številk ni nepojasnjena, so pa nekatere zmanipulirane

Komisija za preprečevanje korupcije je objavila zaključno poročilo nadzora nad premoženjskim stanjem predsednikov parlamentarnih strank, ki so hkrati funkcionarji in zavezanci na tem področju. Številne kršitve je protikorupcijska komisija našla predvsem pri ljubljanskem županu in predsedniku Pozitivne Slovenije Zoranu Jankoviću in premierju in predsedniku SDS Janezu Janši.

Komisija je pri zavezancu Janši ugotovila ''večkratno kršitev zakonske obveznosti poročanja o premoženjskem stanju glede razpolaganja z gotovino, lastništva nepremičnin, lastništva premičnin ter prevzemanja jamstev in poroštev.''

Ugotovila je še, ''da se je premoženje zavezancu – glede na ugotovljene uradne vire dohodkov in premoženja – v nadzorovanem obdobju nesorazmerno in nepojasnjeno povečalo za najmanj 210.000 evrov''.

Komisija je, kot so zapisali na spletni stani, tudi ugotovila, ''da je zavezanec v nadzorovanem obdobju kot obliko sofinanciranja nakupa nepremičnine od zasebnega podjetja s pravnim poslom na škodo tega podjetja pridobil premoženjsko korist v višini približno 100.000 evrov, pri čemer je bil posel po ugotovitvah komisije obremenjen z izrazitimi korupcijskimi tveganji in sumi zlorabe položaja''.

Janša zanika očitke komisije

''Vse moje premoženje je popolnoma v skladu z mojimi dohodki v 30 letih dela,'' je bil Janšev prvi komentar objavljenega poročila KPK. Predsednik protikorupcijske komisije Goran Klemenčič je v odzivi na Janšev tvit dejal, da številke govorijo nekaj drugega, prepričljivih pojasnil z njegove strani pa ni bilo.

Zvečer pa je Janša za nacionalno televizijo dejal, da bo v sredo svetu SDS podal pojasnila. "Če sveta moja pojasnila ne bodo zadovoljila, to pomeni odstop z mesta predsednika stranke," je pojasnil Janša. Nezaupnica pa bi zanj pomenila tudi odstop z mesta predsednika vlade. "Če bom dobil zaupnico sveta stranke, ki bo glasoval tajno, potem ne bom odstopil, kar sem povedal tudi koalicijskim partnerjem, ne bo pa s tem zadeva končana," je dejal. Prepričan je, da je bil predsednik Državljanske liste Gregor Virant namreč vključen v današnjo "akcijo".

Kot je pojasnil, je z današnjega vrha koalicije jasno, da je bil Virant že v ponedeljek obveščen o ugotovitvah protikorupcijske komisije, medtem ko je sam zanje izvedel danes. "Tisti, ki bo odstop sprožil, bo moral prevzeti posledice," je poudaril Janša.

Janša je še poudaril, da je na vsa vprašanja komisije odgovoril. "Nobena od teh številk ni nepojasnjena, so pa nekatere številke zmanipulirane," je dejal.  Poudarja, da je njegovo "premoženje sorazmerno s tem, kar je v tem času zaslužil". Očitek, da se je njegovo premoženje nepojasnjeno povečalo za 210.000 evrov je zanikal. Priznal je sicer nekatere zamude in neprijavljena poroštva.

Janša se je sicer o svojem premoženju razpisal na svoji Facebook strani 1. decembra 2011. Takrat je zapisal, da je v 30 letih kot vodja razvoja v računalniškem podjetju, poslanec, minister, predsednik vlade zaslužil 756.000 evrov. Poleg tega je v 30 letih z avtorskimi honorarji zaslužil nekje med 150.000 in 180.000 evri, je še zapisal na Facebooku.

Česa Janša ni prijavil?

Komisija je zapisala, da je zavezanec v času opravljanja funkcij predsednika vlade in poslanca v nadzorovanem obdobju med 30. januarjem 2004 in 24. majem 2012 kršil zakon o preprečevanju korupcije (ZKPor) in od 5. junija 2010 tudi določbe o obveznosti sporočanja podatkov o svojem premoženjskem stanju s tem, ker komisiji nakupa trisobnega stanovanja v Ljubljani, prodaje kmetijskih zemljišč v Trenti in nakupa osebnega avtomobila znamke Volvo XC 70 ni prijavil v zakonskem roku.

Sploh pa ni prijavil najema hipotekarnega kredita v višini 135.000 evrov, ki ga je najel 1. julija 2009, poroštva stranki SDS pri najemu kredita v višini 500.000 evrov leta 2011; poroštva (dajalec zavarovanj) fizični osebi/družinskemu članu pri najemu posojila v višini 125.000 evrov januarja 2012 in pologa gotovine na transakcijski račun pri banki v višini 33.000 evrov v letu 2005. Razlogov za zgornje opustitve zavezanec komisiji ni pojasnil, so zapisali v poročilu in dodali, da je Janša sicer redno poročal o svojem premoženjskem stanju.

''Upoštevaje še dejstvo, da je zavezanec v javnih nastopih – predvsem v času predvolilne kampanje med zadnjimi parlamentarnimi volitvami, ko je vprašanje premoženja ključnih kandidatov postala ena osrednjih medijskih tem – javno večkrat poudaril, da je svoje zakonske dolžnosti glede poročanja premoženjskega stanja izpolnil, je utemeljena ocena komisije, da je zavezanec s svojim neporočanjem komisiji kršil ne samo neposredno zakonsko dolžnost, ampak je ravnal tudi v nasprotju s pričakovano integriteto javnega funkcionarja, kot jo opredeljuje zakon o integriteti in preprečevanju korupcije (ZintPK),'' so zapisali in spomnili, da je Janša na svoji Facebook strani 1. decembra 2011 objavil svoje premoženjsko stanje.

Premoženje nepojasnjenega izvora?

V poročilu so na komisiji zapisali, da je Janša v nadzorovanem obdobju pridobil uradno izkazane dohodke v vrednosti 288.109,69 evra, in sicer 287.921,91 evra iz naslova plač in 187,78 evra iz naslova avtorskih pogodb oziroma pravic. Na podlagi analize dejanskega premoženja zavezanca in njegove porabe je komisija ugotovila, da je zavezanec v omenjenem nadzorovanem obdobju razpolagal s premoženjem oziroma je kril stroške, ki v višini najmanj 210.000 evrov presegajo njegove uradne prihodke oziroma sredstva, katerih vir je znan.

Tako je sofinanciral oziroma so mu druge pravne in fizične osebe sofinancirale nakupe nepremičnin, tekoče stroške nepremičnin, nakup vozila višjega cenovnega razreda, stroške zavarovanja in servisiranja vozila, stroške sodnih postopkov ter zasebna potovanja v tujino, so zapisali na protikorupcijski komisiji.

Janša načina pridobitve teh sredstev ali virov financiranja ni prepričljivo pojasnil. Kot je znano, je protikorupcijska komisija v okviru nadzora nad premoženjskim stanjem uradni razgovor z Janšo opravila 5. septembra lani. Na komisiji so ugotovili, da ''zavezanec, ki je predsednik Vlade Republike Slovenije, razpolaga z – po meri povprečnega slovenskega davkoplačevalca – razmeroma velikimi vsotami gotovine, za katero ni znano, kdaj, na kakšen način, od koga oziroma kako jo je pridobil, niti sam tega ne zna razumljivo in prepričljivo pojasniti (oziroma mu določene zasebne stroške pokriva nekdo drug na podlagi dejanskega oziroma pravnega temelja, ki ga zavezanec kljub pozivu komisije ni razumljivo pojasnil oziroma razkril), je posebej obremenjujoče in skrb vzbujajoče. Gre za situacijo, ki je za demokratično in pravno državo nesprejemljiva in nedopustna''.

Janševe nepremičnine

Janša ima v lasti več nepremičnin, med drugimi hišo v Velenju, počitniško hišo v Bovcu in stanovanje v Ljubljani. Večino nepremičnin je Janša protikorupcijski komisiji prijavil, a komisija je ugotovila, da ''je bil nakup dveh nepremičnin (trisobno stanovanje v Ljubljani, stanovanjska hiša v Silovi pri Velenju) (so)financiran na način, ki ne izhaja iz uradno prijavljenih ter znanih dohodkov in odhodkov zavezanca''. Soočen s tem dejstvom, zavezanec komisiji ni dal prepričljivih in celovitih pojasnil o izvoru oziroma načinu plačila.

Prodaja v Trenti, nakup stanovanja v Ljubljani – izrazito korupcijsko tveganje?

Protikorupcijska komisija problematizira predvsem nakup stanovanja v Ljubljani. Komisija je v nadzornem postopku ugotovila, da je zavezanec v letu 2005 prodal lastniško zemljišče v Trenti podjetju Eurogradnje, d. d., za 31.457.482 takratnih tolarjev (131.269,70 evra). S tem denarjem je Janša 29. septembra 2005 plačal podjetju Imos, d. d., del (približno polovico) kupnine za stanovanje v velikosti 85 kvadratnih metrov v Ljubljani.

Podjetje Eurogradnje je omenjena zemljišča v Trenti leto dni pozneje prodalo podjetju Imos, d. d. Komisija je, ker je bila kupnina za zemljišče v Trenti nesorazmerno visoka, preverila vrednost enakovrstnih nepremičnin tako prek geodetske uprave kot prek Davčnega urada Nova Gorica v enakem časovnem obdobju. Po pridobljenih podatkih je vrednost nepremičnine (parcel v Trenti, ki jih je prodal zavezanec) ocenjena na med 2.500.000 in 4.300.000 tolarjev (11.200 do 18.000 evrov). To po navedbah komisije pomeni, ''da je podjetje, ki je nepremičnino kupilo, le-to preplačalo za do 10-krat''.

Komisija je v zvezi s tem poslom med drugim ugotovila še, da je preplačano kupnino pravzaprav preplačal Imos. Ugotovili so še, da je bil v času transakcij zavezanec na položaju predsednika vlade, Imos, d. d., pa je v času mandata vlade pod vodstvom Ivana Janeza Janše (od novembra 2004 do novembra 2008) prejel od sektorja države več kot 69 milijonov evrov izplačil, pri čemer je najvišja izplačila v obdobju, ki ga pokriva spletna aplikacija Supervizor, prejel med letoma 2007 in 2008.

Na podlagi vseh ugotovljenih okoliščin so na komisiji zaključili, ''da je leta 2005 Janši podjetje Imos, d. d., z vnaprej dogovorjenim in delegiranim poslom prek podjetja Eurogradnje, d. o. o., z odkupom in večkratnim preplačilom vrednosti nepremičnin v Trenti dejansko sofinanciralo skoraj polovico nakupa stanovanja v Ljubljani''.

Iz tega sledi, da je Janša pridobil premoženjsko korist v okvirni višini 100.000 evrov. Komisija zaradi zakonskih omejitev podrobneje okoliščin ni mogla preveriti, a kot poudarjajo, se pri poslu kaže tudi na sum kaznivega dejanja. Vsekakor pa tovrstno ravnanje predsednika vlade v današnji luči predstavlja izrazito sistemsko korupcijsko tveganje in je v nasprotju s pričakovano integriteto, ki se pričakuje od javnih funkcionarjev.

Mu je avtomobil kupila mati?

Zavezanec je komisiji 12. decembra 2008 sporočil, da ima v lasti vozilo karavan v vrednosti 14.500 evrov. V postopku nadzora je komisija ugotovila, da je zavezanec kupil osebno vozilo volvo XC 70 15. marca 2007, da je bilo vozilo novo (pred nakupom registrirano en dan) in da je bila nakupna cena vozila po računu 46.000 evrov. Komisija je ugotovila, da je Janša 15. marca 2007 s svojega računa na račun pravne osebe, ki je prodala vozilo, nakazal 17.500 evrov.

Preostanek kupnine (28.500 evrov) pa je bil po ugotovitvah komisije plačan z gotovino neposredno na blagajni podjetja v več obrokih v marcu 2007. Prav tako je komisija ugotovila, da ta gotovina ne izhaja iz rednih oziroma znanih finančnih prihodkov oziroma odhodkov zavezanca (npr. iz TRR) oziroma je izvor gotovine neznan. Poleg tega pa je bila seveda neresnična še navedba o vrednosti vozila, so dodali na komisiji.

Tudi o tem so zato Janšo dodatno povprašali na razgovoru, a celovitih in prepričljivih odgovorov niso dobili. ''Trdil je, da je kupnino plačal prek TRR (kar preverjeno ne drži), šele po predočenju dejstva, da je bila večina kupnine plačana v gotovini, pa je omenil možnost, da si je del denarja izposodil oziroma da izhaja iz njegovih prihrankov, vendar podrobnejših pojasnil ni podal. V poznejših pisnih pojasnilih je zavezanec navedel, da naj bi omenjeni del kupnine plačal iz prihrankov matere oziroma naj bi ti izhajali iz njegove kompenzacije pomoči staršem pri obnovi hiše,'' je moč prebrati v poročilu. Prav tako ni jasno, kdo plačuje stroške vzdrževanja in registracije vozila.

Kdo je plačal počitnice?

Janša je v času nadzora potoval na oddaljene destinacije, so ugotovili na protikorupcijski komisiji, in za nekatere od njih ni pojasnil, kdo jih je plačal. Med drugim je Janša potoval na Mauritius leta 2008, v Dominikansko republiko leta 2009, Grčijo leta 2009, Južno Afriko leta 2009/2010, na Švedsko leta 2010 in v Grčijo leta 2012. Iz analize finančnih odhodkov znanega izvora praviloma nista razvidna način in izvor plačila s temi potovanji povezanih stroškov (letalske vozovnice, nočitve, prehrana ipd.), so dodali na komisiji.

Komisiji je naknadno pojasnil le potovanje v Grčijo aprila lani. Janša je dejal, da je račune plačala žena, vendar kljub pozivu zavezanec ni predložil nobenih dodatnih pojasnil ali izkazil o plačilu.

Plačevanje sodnih taks

Komisija je med nadzornim postopkom od sodišča pridobila podatke o sodnih postopkih, v katerih je udeležen zavezanec, in o sodnih stroških. Ugotovljeno je bilo, da so bile plačane tri sodne takse, ki so od leta 2008 do leta 2011 znašale 19.852 evrov, vendar ni znan izvor plačila. Janša je na razgovoru med drugim povedal, da misli, da je takse večinoma plačal sam.

Povedal je, da mu je leta 2009 brat posodil ''tudi manjšo vsoto za plačilo sodne takse'' in dodal, da sta dogovorjena, da mu posojilo vrne po koncu postopka. Zavezanec ni navedel, za kakšen znesek gre, pri čemer je dejstvo, da je bila v letu 2009 z gotovino plačana sodna taksa v znesku 12.225 evrov; analiza izdatkov oziroma dvigov iz TRR zavezanca pa ne izkazuje, da bi del te sodne takse poravnal z lastnimi sredstvi. Na komisiji so dodali, da omenjeni znesek ''predstavlja skoraj polovico zavezančevih uradno znanih neto prihodkov v letu 2009, zato komisija kot neprepričljivo sprejema tudi navedbe zavezanca, iz katerih izhaja, da se na spominja natančno, na kakšen način je te zneske poravnaval''.