Politična analitika: Janković si želi več vpliva

Politična analitika Matej Makarovič in Igor Pribac se pri razmišljanju o ozadju odločitve Zorana Jankovića, ki znova poskuša prevzeti vajeti Pozitivne Slovenije (PS), načeloma strinjata, da so stopili v ospredje Jankovićevi osebni interesi. Podobno vidita v njegovi potezi željo, da bi pri premierki in vodji PS Alenki Bratušek iztržil možnost večjega političnega vpliva.

Makarovič: Ljubljanski župan si želi več vpliva

Po mnenju sociologa Makaroviča je Jankovićeva poteza zanimiva. Kot je dejal, jo do neke mere lahko pripišemo njegovim značajskim lastnostim, a še bolj pomembno je, da je ljubljanski župan očitno ocenil, da ne more vplivati na obstoječo vlado v tolikšni meri, kot bi si z vidika svojih interesov želel. Zato je bil nekako prisiljen stopiti bolj v ospredje.

Zanimivo bo tudi opazovati, koliko je ta stranka dejansko Jankovićeva, je dodal Makarovič. Po drugi strani pa se bo na kongresu pokazalo, koliko je drugih centrov moči, ki pa si želijo obstanek aktualne koalicije in vlade vsaj še nekaj časa. "V teh razmerah niti ni nekaj izjemno hvaležnega vztrajati v vladi. Zelo verjetno Slovenijo v kratkem čaka neke vrste prisilna uprava v obliki trojke in vprašanje je, ali si kdo v tem trenutku želi kaj takega," je poudaril.

Kot je pojasnil, so do kongresa PS še vedno možna "kakšna pogajanja in kompromisi v ozadju". Bratuškova bi denimo Jankoviću lahko ponudila nekaj, kar bi ga prepričalo, da svojo kandidaturo umakne oziroma ugotovi, da je zanj "ugodneje vplivati na stranko iz ozadja, kot se potiskati v ospredje".

Ob morebitni izvolitvi Jankovića na vrh PS pa se Makaroviču zdi malo verjeten scenarij, da bi Bratuškova ostala premierka. A ker se je v slovenski politiki "pojedlo že toliko zarečenega kruha", ta možnost ni nemogoča, je opozoril.

Pribac: Janković ustvaril napetost, ki bo vladi jemala energijo

Filozof Pribac pa je izpostavil zlasti dejstvo, da je Jankoviću z napovedjo uspel "medijski udar". "Državljani, mediji in politiki se bodo do dokončne odločitve o novem predsedniku PS tako ali drugače ukvarjali s tem vprašanjem in bo to obdobje zaznamovano z napetostjo, ki bo samo še naraščala," je povedal. Ta napetost pa bo po njegovi oceni zlasti vladi jemala energijo, ki bi jo morala usmeriti v reševanje težav.

Pri vprašanju o Jankovićevih možnostih za zmago na kongresu se je Pribac oprl na mnenje večine medijev, ki pravijo, da je njegov vpliv v stranki velik in je "nesporen favorit". A po drugi strani bodo, domneva, člani stranke do kongresa doživljali močan pritisk širše javnosti, ki se bo začela oglašati v podporo obstoječi koaliciji. Ta pritisk bo po njegovem mnenju obrodil sadove.

Tudi Pribac je, tako kot nekateri predstavniki koalicijskih strank, pri dogajanju izpostavil pomen politične stabilnosti. "Politična usoda države bo odvisna od odločitve enega samega človeka, ki je pripravljen za talca svojih bolj ali manj osebnih interesov vzeti kar vso javno dobro države," je opozoril. Dodal je, da tudi ni več mogoče trditi tega, kar so nekaj časa govorili podporniki desnosredinskih strank, torej da je Bratuškova "podaljšana roka Jankovića".

Vendarle pa je do dokončne odločitve oziroma kongresa še razmeroma daleč, je pristavil Pribac. Med drugim je spomnil, da lahko Janković kadar koli umakne kandidaturo, lahko pa pride tudi do kompromisa, da bi denimo zasedel neko funkcijo, oziroma dobil formalni vpliv v stranki, vodstvo PS in oblikovanje vladne politike pa prepustil Bratuškovi. Sicer pa Janković kot predsednik PS in Bratuškova kot premierka nista kombinacija, s katero bi lahko krenili v prihodnost, meni Pribac.

"Janković ima izreden smisel za časovno in teatralno razsežnost svojih odločitev. Bil bi na nek način razočaran, če bi bila to njegova zadnja poteza te vrste," je še pristavil Pribac, ki pričakuje, da bo Bratuškova ta "politični spopad" odigrala do konca, in sicer po svojih najboljših močeh.