Inšpektorji: hodimo na lažne naslove, podjetja nimajo odgovornih oseb, vse več je nasilja

Da je bilo leto 2013 najbolj krizno doslej, so pri svojem delu opazili tudi delovni inšpektorji. Število prijav o kršitvah se je v primerjavi z letom 2012 kar podvojilo, sporoča zaskrbljena glavna inšpektorica za delo Nataša Trček. Vse tri inšpekcije, ki skupaj štejejo borih 80 inšpektorjev, so opravile 18.745 pregledov, kar je okoli 1500 nadzorov več, kot leto pred tem. Izrekli so 12.121 različnih ukrepov in izdali skoraj za štiri milijone evrov glob. Družbe so doslej poravnale globe v višini 1,6 milijona evrov, četrtina zaradi zahtev za sodno varstvo ni bila plačana, ostalo pa je v izterjavi. Največ kršitev je na področju gradbeništva, gostinstva in trgovine.

Med 193.412 poslovnimi subjekti v Sloveniji torej ne manjka takšnih, ki kršijo zakone in iščejo bližnjice. Najpogosteje gre za kršitve v zvezi z neizplačilom plač in drugih prejemkov, veliko pa je tudi nepravilnosti v evidencah o zaposlitvah in zaposlenih, kar omogoča kršenje predpisov o delovnem času, počitku, odmoru.

Inšpektorji trkali na vrata podjetij, a so ta pogosto ostala zaprta

Najhuje je to, da so inšpektorji v preteklem letu pogosto dobili občutek, da so v nekaterih primerih nemočni, pravi Trčkova. Pri tem omenja verižno ustanavljanje podjetij, s čimer se popolnoma izgubi sledljivost. V neverjetnem porastu so namreč podjetja, ki ustanavljajo hčerinska podjetja, na katera prestavljajo delavce. "Ko izteče zakonsko določeno obdobje in bi morali delavce redno zaposliti, ustanovijo novo podjetje in jih premestijo tja. Delavec opravlja enako delo, a če ga prestaviš v drugo družbo, ga ni potrebno zaposliti, oziroma je lahko zaposlitev za določen čas," pravi. Poleg tega inšpektorji na številnih naslovih podjetij, ki so jih želeli preveriti, niso našli nikogar. Kot pravi so družbe iz vseh koncev Slovenije pričele seliti sedeže podjetij v Ljubljano. "Tako se poskušajo izogniti inšpektorjem. Ker na teh naslovih ni ničesar, niti poštnega predala, ne moremo storiti ničesar. Posamezen naslov ima prijavljenih tudi do 120 družb, gre pa tudi za stanovanja v blokih, kjer nihče ne ve nič o teh podjetjih," je pojasnila. Eden od takšnih naslovov je Kotnikova 5 v Ljubljani, pravijo in dodajajo, da v številnih primerih podjetje nima odgovorne osebe. "Odgovorne osebe se lahko vpišejo v Ajpes in nato tudi izbrišejo. Še ena od pogostih kršitev pa je ta, da nepošteni delodajalci za odgovorne osebe navajajo tujce, ki jih ni nikjer v državi.Zadeve pošiljamo v tujino, a povsem zaman," pravi. Spremembe zakona, ki to omogoča, so nujne, pravi.

Kot pravijo, je večjemo številu ugotovljenih kršitev sicer pripomogla tudi nova praksa kratkih akcij in sodelovanja s sindikati ter delodajalci. "V primerih, kjer gre za velike kršitve, se odzovemo zelo hitro, že v dnevu ali dveh," pravi vodja delovne inšpekcije.

Tudi na področju nadzora varnosti in zdravja pri delu so raziskali še za polovico več primerov kot lani. Kot pravijo, so dobili tudi več prijav, saj delavci, ki ne dobijo plač, regresa, dodatkov ali dopustov niso pripravljeni prestajati ostalih zadev, kot so na primer neurejena stranišča, hrup, slaba delovna oprema, prav tako hitreje prijavijo trpinčenje na delovnem mestu in tako dalje.

Preiskali 117 nezgod pri delu, 22 je bilo smrtnih

Raziskali so tudi 117 nezgod pri delu. Skupno so sicer delodajalci prijavili skladno z zakonom prijavili 9229 nezgod, od tega 22 smrtnih, 27 poškodb pa je bilo kolektivnih, oziroma je bilo hkrati poškodovanih več delavcev. Vzrok za smrtne nezgode so bile v šestih primerih prometne nesreče, v treh primerih strmoglavljenje ultralahkih letal, v enem primeru povozitev delavca s strojem in v štirih primerih padec z višine. Vse bolj pogosto se med vzroki pojavlja tudi nasilje na delovnem mestu, ki je bilo vzrok smrti treh delavcev.

Precej dela so imeli tudi s preiskovanjem nesreč v gozdu. Opažajo, da se je zaradi žledoloma zgodilo ogromno nezgod v gozdovih. "Na žalost se nezgode dogajajo tako pri profesionalnih gozdarjih kot pri lastnihik gozdov. Do konca marca smo našteli 30 nezgod. Naj povemo, da smo v celem lanskem letu obravnavali zgolj 10 nezgod," je dejala in poudarila skrb za delavce v gozdovih.

Na spregledu že prve spremembe

Ker veliko kršitev zaznavajo pri delu na črnem, že nestrpno pričakujejo zakonske spremembe, pokaterih bo moral imeti posameznik, ki bo delal na podlagi civilne pogodbe ali prek študentskega servisa pri sebi dokazilo o tem. Danes se namreč dogaja, da inšpektorji prepogosto naletijo na odgovor, da je delavec prišel šele isti dan in da imajo še osem dni časa, da to uredijo.

Veliko pričakujejo tudi od sprememb zakonodaje, ki prinaša institut strokovnega pomočnika. Ta bo inšpektorje razbremenil administrativnega dela. Veseli pa so tudi zakona o matični evidenci, po katerem morajo biti delavci v zavarovanje prijavljeni že ob nastopu dela.

Poleg naštetega se obetajo tudi spremembe pri preverjanju dela na črno. Strokovnjaki z inšpektorata se namreč že pripravljajo na izobraževanja slovenskih carinikov, da bodo lahko ti prevzeli del njihovih pristojnosti. Enote carine bodo lahko v kratkem na terenu že preverjale delo na črno, saj bo nadzor nad tem prevzela prav sedanja carinska služba. Poleg tega bodo precej višje tudi denarne kazni, ki so tudi najbolj učinkovite, pravijo.

Za razliko od izdanih ukrepov se je precej znižalo število podanih kazenskih ovadb. "Vsi ugotavljamo, da se je število tega zmanjšalo, ker je potrebno vložiti veliko napora, izplen pa velikokrat ni zadosten, oziroma o tem nimamo podatka s sodišč," pojasnjuje Trčkova. Kljub temu so lani podali 53 ovadb, v prav vseh pimerih zaradi neizplačila plač delavcem. Kot je še dodala, o morebitnem neplačevanju socialnih prispevkov nemudoma obvestijo tudi Durs, ki je pristojen za to področje. "Kadar gremo v nadzor zaradi neizplačanih plač skušamo opraviti nadzor čim hitreje. V vsakem primeru preverimo ali so plačani prispevki in preverimo če je durs že pričela postopke, če niso, jih o tem obvestimo," je še dejala.