Bratuškova: Varčevanje da, a ne na brutalen način

Ameriški časopis Wall Street Journal je objavil prispevek slovenske premierke Alenke Bratušek, ki je ponovila svoje besede za ameriško televizijo CNN, da Slovenija ne potrebuje denarne pomoči, temveč zaupanje in nekaj časa, da sama reši težave. Zavrnila je tudi špekulacije, da je Slovenija naslednja članica EU, ki se ji obeta finančni propad.

Presenečena je tudi, da je Slovenija na vrhu seznama špekulacij medijev in mednarodnih investitorjev med državami članicami evroobmočja, ki se bo naslednja potopila. "Slovenija ni Ciper, niti kakšna druga evropska ekonomija. Čeprav je primerjava morda laskava, pa je povsem napačna in zanemarja gospodarske temelje," je zapisala.

Bratuškova še piše, da Slovenija ni davčno zavetišče za svetovne milijarderje, prav tako pa njen bančni sektor ne predstavlja večine BDP. "Imamo enega najnižjih razmerij med javnim dolgom in BDP v Evropi, nižjo brezposelnost od povprečja v EU in podjetniški sektor, ki se je sposoben prilagajati in širiti s svetovnimi gospodarskimi trendi," je zapisala.

"Zavedam se, da je moderno špekulirati, katera od držav EU se bo naslednja sesula. Za nekatere hedge sklade je evropska bančna kriza postala obsesija. Ampak to ni nič drugega kot zmotna špekulacija. Ne potrebujemo denarja. Z malo zaupanja in časa bo Slovenija spet živahna ekonomija in svetla zvezda srednje Evrope," je zatrdila.

Reforme bodo prioriteta

Sicer priznava, da v Sloveniji ni vse rožnato, kar pa po njenih besedah velja za vso Evropo, ki se bo letos soočala z anemično gospodarsko rastjo. Zagotovila je, da Evropa, "še posebej pa Slovenija" zmanjšuje dolg, javno porabo, primanjkljaje in "kar je najpomembnejše, reformiramo bančni sektor," je dodala.

Omenila je, da je njena vlada na oblasti šele slab mesec in da je že v opoziciji podpirala pokojninsko in delovno reformo. Priznava, da je bančni sektor v težavah, pri tem pa zagotavlja, da je njegova ureditev prioriteta njene vlade. Slaba banka bo hranila slab dolg bank, čiščenje pa se bo začelo do poletja in bi moralo "izboljšati zaupanje v naš bančni sektor".

Poudarja tudi, da Slovenija nima tradicije življenja preko meja zmožnosti. "Povprečno gospodinjstvo prihrani več denarja, kot ga porabi," je zapisala in zagotovila, da zaradi reform njena vlada ne bo opustila socialne države.

Najprej privatizacija dobrih naložb, po sanaciji pa še slabih

Kot tretji cilj vlade pa je omenila privatizacijo, saj vlada želi zmanjšati prisotnost države v gospodarstvu. "Premoženje, ki je v dobrem finančnem stanju, bo prodano najboljšim ponudnikom oziroma strateškim partnerjem," pravi, premoženje v stečaju ali zadolženo pa bo prevzela država, ki ga bo prodala, ko bo sanirano in zdravo. Vlada si bo prizadevala, da bodo rezultati boljši ali vsaj podobni tistim, ki so jih ob reševanju velikih podjetij dosegle druge evropske vlade.

Odločno pa je še zavrnila politiko zategovanja pasu na račun rasti.

PREBERITE ŠE: Višje delovno in socialno sodišče je včeraj pritrdilo Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz), ki je bilo z vlado v sporu zaradi lanskega regresa za letni dopust. Država bo morala članom sindikata izplačati razliko lanskega regresa z obrestmi v 30 dneh.

Han: Bolje bi bilo, da premierka sploh ne bi šla na pogovor s CNN

V SD od Bratuškove pričakujejo, da predlog programa za stabilnost koaliciji razgrne do 6. maja, pred razpravo o fiskalnem pravilu, je povedal vodja poslancev SD Matjaž Han. Politikom predlaga, naj, če nimajo rešitev, čim manj govorijo. Dotlej, ko konkretnih ukrepov ni, bi bilo po njegovem boljše, da tudi premierka o tem molči.

"Zdaj govoriti o tem, da znamo in zmoremo, se mi zdi neproduktivno," je dejal. Tako je ocenil, da bi bilo bolje, če premierka sploh ne bi šla na primer na pogovor s CNN.

IMF: Slovenija lahko težave z bankami reši sama

Vodja raziskovalnega oddelka Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Jorg Decressin je na novinarski konferenci v Washingtonu v torek povedal, da je treba na težave Slovenije gledati bolj umirjeno, čeprav ji je IMF znižal napoved gospodarske rasti v letošnjem letu.

Decressin je sodeloval na predstavitvi poročila o svetovnih gospodarskih obetih (WEO) pred začetkom spomladanskih srečanj IMF in Svetovne banke v Washingtonu. Slovenijo je omenil v odgovoru na novinarsko vprašanje.

Po Decressinovih besedah je IMF pred pol leta Sloveniji napovedal krčenje gospodarske rasti za pol odstotka, zdaj pa za letos napoveduje nazadovanje za dva odstotka. Vendar pa je Decressin opozoril, da je treba na težave Slovenije gledati umirjeno, ker ima relativno nizek proračunski primanjkljaj in relativno nizek javni dolg.

"Javni dolg je okrog 55 odstotkov BDP oziroma manj, medtem ko je v številnih drugih državah evroobmočja pri 80 do 90 odstotkih. Težave, s katerimi se Slovenija sooča v bančnem sistemu, se lahko rešijo s podporo države za dokapitalizacijo in prestrukturiranje," je dejal.

"Država lahko gre potem naprej, vendar pa je pomembno, da se to stori hitro in ustrezno, da družbe za upravljanje s premoženjem odpravijo probleme, kot se je to zgodilo v drugih državah," je opozoril Decressin in menil, da se je glede na relativno nizko breme javnega dolga z izzivi možno spopasti brez večjih težav.