Večina vrtcev in šol je bila danes zaprta, za stavko se je namreč odločilo 695 zavodov (vrtci, šole, fakultete in kulturne institucije), le 18 vrtcev in šol pa se za stavko ni odločilo. Med vrtci, v katerih so danes organizirali varstvo, je bil Vrtec dr. Franceta Prešerna v Ljubljani, in sicer je bila odprta njihova dežurna enota na Puharjevi ulici. "Ni bilo druge opcije," je povedal oče, ki je pripeljal otroka v varstvo.
Ravnateljica vrtca Maja Kunaver je za 24ur.com dejala, da so v vrtec sprejemali vse tiste otroke, za katere so starši menili, da varstvo potrebujejo nujno. Tako so sprejeli sedem otrok, ki so imeli zagotovljene vse obroke prehrane in varstvo v celotnem poslovalnem času, ki je ostal nespremenjen. Prav tako je Kunaverjeva povedala, da so bila staršem predhodno poslana obvestila o organizaciji poslovanja na dan stavke, pritožb staršev pa niso prejeli.
Ponekod organizirali brezplačno varstvo
Zaradi današnje stavke v študentskem svetu Univerze v Mariboru so danes organizirali brezplačno dnevno varstvo za otroke za zaposlene na univerzi v Mariboru in študentske družine. Za brezplačno varstvo so se odločili tudi v Zavodu Bunker, kjer so sprejeli 20 otrok. Povpraševanje za varstvo je bilo sicer večje, a so morali otroke zavračati, saj so imeli omejene zmožnosti. Vodja stikov z javnostmi Zavoda Bunker Tamara Bračič Vidmar je za 24ur.com dejala, da podpirajo stavko javnih uslužbencev, da pa prav tako razumejo starše, ki so se danes znašli v stiski, zato so jim priskočili na pomoč.
Na Osnovni šoli Prežihovega Voranca v Ljubljani pa zaposleni, ki so stavkali, pravijo, da se bodo borili za svoje pravice. Sindikalna predstavnica Jana Petek je za 24ur.com dejala, da ob običajnem začetku pouka, torej ob 8. uri, še nihče od staršev ni pripeljal otroka v varstvo.
Štrukelj se je staršem opravičil in zahvalil
Na novinarski konferenci sindikata Sviz je glavni tajnik Branimir Štrukelj dejal, da skupna udeležba otrok v vrtcih po napovedih ne bo presegla aprilske, ko je bilo v vrtcih okoli dva odstotka otrok. Po zadnjih podatkih je bilo v slovenskih vrtcih in šolah danes v oskrbi 2.520 otrok. Štrukelj pravi, da si to zasluži takojšnjo zahvalo staršem in opravičilo. "Tokrat nas je vlada prisilila v to stavko," je povedal Štrukelj in dodal, da vlada ni naredila nič, da bi preprečila stavko.
Po podatkih, zbranih do 11. ure, je v današnji stavki sodelovalo skoraj štiri petine zaposlenih v vzgoji, izobraževanju, kulturi in raziskovalni dejavnosti. Sviz sporoča, da so stavko izglasovali v 695 zavodih s področja vzgoje in izobraževanja, v 30 zavodih s področja kulture in 10 zavodih iz znanosti oziroma raziskovanja. V stavki je torej danes sodelovalo skupno 735 zavodov, v katerih ima Sviz organizirano svoje članstvo. Podatke imajo za stavkajoče v 661 zavodih. Na delovnem mestu jih je bilo na dan stavke 44.696 zaposlenih iz vzgoje, izobraževanja, kulture in znanosti. Stavkalo jih je 35.278 (78,9 odstotka), za stavko se ni odločilo 9.418 (21,1 odstotka). Od teh, ki niso stavkali, jih je veliko bilo na bolniškem in porodniškem dopustu ter tudi v šoli v naravi. Ti podatki še niso končni, saj jim nekateri zavodi še niso sporočili števila stavkajočih.
Sviz je medijem predstavil tudi nekaj podatkov o tem, koliko otrok je prišlo v vrtce. V Vrtec Velenje jih je od 1320 vpisanih otrok zjutraj prišlo le šest, v Viških vrtcih so zjutraj od 471 vpisanih sprejeli le sedem otrok, v Vrtec Moravske Toplice, ki ima 170 otrok, je prišel le en otrok. Nekoliko več otrok je prišlo v Vrtec Škofja Loka, in sicer 13 od 382 vpisanih. Vrtec Vrhovci ima vpisanih 430 otrok, danes pa so v varstvo sprejeli deset otrok. Vrtec Sežana ima vpisanih 1000 otrok, starši pa so v varstvo pripeljali le pet otrok.
Tudi iz Sindikata VIR so sporočili, da je bila stavka uspešna. Stavka je potekala v 49 zavodih v dejavnosti vzgoje, izobraževanja in znanosti, kjer so zaposleni včlanjeni v Sindikat VIR. Skupaj je stavkalo 2.768 od 3.625 zaposlenih v teh zavodih oz. 76 odstotka zaposlenih. Stavka je potekala tudi v vseh 28 vrtcih, kjer so zaposleni včlanjeni v Sindikat VIR. V teh vrtcih je bilo od skupno 11.550 vključenih otrok prisotnih le 521 otrok.
Pred UKC zaposleni protestirali proti znižanju plač
V zdravstvu je delo potekalo po prazničnem oz. nedeljskem razporedu. Zagotavljali so vse, kar po zakonu morajo, torej nujno medicinsko pomoč, zdravstveno varstvo otrok, nosečnic in porodnic. V zdravstvenem domu Metelkova v središču Ljubljane je bilo zaradi stavke ljudi zelo malo, v laboratoriju pa so obravnavali le nujne primere. Bolnikov niso prenaročali, da ne bi povzročili zmede v prihodnjih dneh.
Sicer v vseh zdravstvenih ustanovah po Sloveniji praktično ni bilo čutiti stavke. Še najbolj opazno so stavkali v ljubljanskem kliničnem centru, kjer se je del zaposlenih zbral pred vhodom v stavbo, da bi izrazili svoje nezadovoljstvo.
Intervencijski zakoni in državni proračun pomenijo veliko grožnjo ne le zaposlenim, ampak področju zdravstva v celoti, ob stavki pravi predsednik Sindikata kliničnega centra Ljubljana Matija Cevc. Zmanjševanje sredstev za področje zdravstva, tudi za maso za plače, "pomeni skok nazaj in oviro, da bi lahko še naprej zagotavljali takšno zdravstvo, kot ga imamo zdaj", poudarja Cevc. Kot dodaja, se zavedajo, da so določena varčevanja potrebna, kje in kako jih doseči, pa je stvar dogovora.
Pripravljenost za stavko je načelno priglasilo dobri dve tretjini zaposlenih v zdravstvu, kar pomeni 20.000 ljudi. Po mnenju predstavnikov sindikatov se stavka v več oddelkih UKC Ljubljana skoraj ni poznala, na težave pa so zaposleni opozorili na shodu pred bolnišnico. Okoli 150 zdravstvenih delavcev je oboroženih s transparenti, na katerih so bili napisi "Naši otroci so že lačni", "Živimo v SLO, a zaslužimo kot na Kitajskem", "Lažite sebi ne nam" ter "V zdravstvu crkujemo na obroke", protestiralo proti znižanju plač.
Zaposleni v UKC Ljubljana so opozorili na nekatere težave, med drugim tudi na podatek, da jim že nekaj časa ne izplačujejo nadurnega dela, prav tako pa ni sprejetih normativov za delo. Zaposlenih primanjkuje, zaradi česar prihaja do preobremenjenosti, nekateri niso plačani za delo, ki ga opravljajo, ker za to nimajo formalne izobrazbe, imajo pa usposobljenost, navajajo predstavniki sindikatov. Poudarjajo tudi, da so se jim plače v nekaj letih znižale za 20 do 25 odstotkov.
Stavkali so tudi zaposleni v UKC Maribor, a tega bolniki po besedah predsednice tamkajšnjega sindikata Darje Pernek niso občutili. Števila stavkajočih ni želela navesti, izvedba stavke pa naj bi bila različna od oddelka do oddelka. "Ponekod so nadrejeni pokazali solidarnost do stavkajočih, ponekod tudi ne. Tisti, ki so lahko zapustili delovišča, so se pridružili shodu na Trgu svobode," je povedala. Nikjer pa naj ne bi bilo zaradi stavke daljših čakalnih dob.
Neurgentni programi postali urgentni
Medicinske sestre pa so opozorile, da jim je bilo marsikje izvajanje stavkovnih aktivnosti onemogočeno. Kot je pojasnila predsednica Sindikata delavcev v zdravstveni negi Jelka Mlakar, v posameznih zdravstvenih zavodih niti management niti nosilci zdravstvene dejavnosti namreč niso bili "pripravljeni solidarnostno participirati k temu, da bi medicinske sestre uresničevale svojo ustavno pravico" do stavke. Tako so, denimo, nenadoma "neurgentni programi postali urgentni" in kot taki zavezovali medicinske sestre, da ostanejo v delovnem procesu, je dejala Mlakarjeva.
Stavka v zdravstvu po oceni Gantarja nepotrebna
Minister za zdravje Tomaž Gantar ocenjuje stavko v zdravstvu kot nepotrebno in jo dojema bolj kot izraz solidarnosti zaposlenih v dejavnosti zdravstvene nege. Število zdravstvenih delavcev, zlasti sester in tudi zdravnikov, je namreč tik pod povprečjem EU, zato se je vlada odločila, da se v njihovo število ne bo posegalo, je pojasnil minister.
Vsak, ki pozna položaj zdravstvene blagajne in anomalije, ki so se z leti nakopičile v zdravstvu, se zaveda, da so reforme potrebne, je ob robu današnjega vladnega obiska v notranjsko-kraški regiji dejal Gantar. Ministra zato veseli, da so to opazili tudi zdravniki, združeni v sindikat Fides, ki se stavki ni pridružil.
Stavkali tudi policisti, gasilci, cariniki in kulturniki
Gasilci so delali po nedeljskem urniku, stavkali pa so tako, da življenja niso bila ogrožena. Predsednik sindikata poklicnih gasilcev je dejal, "da varčujemo samo javni uslužbenci, vlada in gospoda pa zelo malo". Stavki so se pridružili tudi v sindikatu veterinarjev, kjer so ustavili delo v klavnicah.
Cariniki bodo s stavko nadaljevali, a manj intenzivno
Stavko so že ob polnoči na mejnem prehodu Obrežje začeli tudi cariniki. Sekretar Sindikata carinikov Slovenije Dušan Miščevič je za 24ur.com povedal, da cariniki stavkajo na vseh carinskih izpostavah in mejnih prehodih. Zaradi temeljitega in še bolj natančnega dela carinikov na mejnih prehodih so čakalne dobe daljše kot po navadi, zelo natančni pa so tudi v Luki Koper, kjer prav tako stavkajo.
Miščevič pravi, da je sindikat svoje zahteve že na začetku januarja predstavil ministrstvu za finance, ti pa se do zdaj še niso odzvali. Po njegovem mnenju so problemi rešljivi v petih minutah, a za zdaj na vladni strani ni bilo volje. Miščevič upa, da se bodo po današnji stavki zganili na vladni strani. Cariniki sicer stavke z današnjim dnem ne bodo prekinili. Stavkali bodo še naprej, in sicer vse do izpolnitev stavkovnih zahtev, vendar z manjšo intenzivnostjo.
Shod študentov in zaposlenih na univerzi
Skupina nekaj sto zaposlenih na univerzi in študentov, ki so jim prišli izrazit podporo, se je zbrala pred ljubljansko univerzo. Zbrane je nagovoril tudi rektor Univerze v Ljubljani Stanislav Pejovnik. Poleg Pejovnika so pred poslopjem univerze zbrane nagovorili tudi predstavniki sindikatov, študentov in visokošolske skupnosti. Svobodno in odprto ustvarjanje boljše prihodnosti, kar je naloga vsake družbe in univerze, je mogoče le ob brezpogojnem dialogu, je poudaril predsednik Neodvisnega sindikata delavcev ljubljanske univerze Tomaž Sajovic. Kot je poudaril, pa vlada ne spoštuje dialoga in je avtoritarna.
"Ne stavkamo zato, ker smo lenuhi," je poudaril dekan Akademije za gledališče, radio, film in televizijo Miran Zupanič in dodal, da čeprav delajo več, kot so kadar koli, in zanemarjajo svoje družine bolj kot kadar koli, jim oblast vseskozi dopoveduje, da so "neučinkoviti, dragi in nepotrebni".
Stavkali tudi zaposleni v ljubljanski in celjski mestni upravi
Za razliko od zaposlenih v ljubljanski in celjski mestni upravi, ki so se pridružili današnji stavki javnega sektorja, stavke nista podprla sindikata zaposlenih v mariborski in kranjski mestni upravi. Delo v ljubljanski in celjski mestni upravi je kljub stavki potekalo nemoteno. Za stavko javnega sektorja so se med drugimi izrekli tudi člani sindikata Mestne občine Velenje in drugi zaposleni v tamkajšnji občinski upravi.
Shodi po Sloveniji
Pet minut čez dvanajsto so se v 14 mestih po Sloveniji začeli protestni shodi, ki so se končali v slabi uri. Poleg Ljubljane in Maribora so shodi potekali še v Celju, na Ravnah na Koroškem, v Novi Gorici, Novem mestu, Kopru, Murski Soboti, Krškem, Postojni, Slovenskih Konjicah, Škofji Loki, Velenju in na Ptuju.
KOMENTARJI (582)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.