Ideja o ukinitvi minimalne plače je za sindikaliste hvalnica norosti

Izjave o potrebi po ukinitvi minimalne plače in popolni prepustitvi regulacije plač trgu, ki jih je bilo mogoče slišati na torkovi javni tribuni Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), so razburile Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS). Idejo, da bi to lahko bila pot iz krize, so naslovili kot hvalnico norosti.

Izvršni sekretar ZSSS Goran Lukič je v sporočilu za javnost v zvezi s pozivi k ukinitvi minimalne plače ocenil, da je slovenskemu gospodarstvu očitno še vedno ljubši kratkoročni stroškovni pogled kot pa dolgoročni razvojni model. "A prav kratkoročni stroškovni pogled je slovensko gospodarstvo pripeljal v slepo ulico, kjer je v veliki večini bodisi vedno znova premalo konkurenčno na zahodu oziroma vedno znova predrago na vzhodu," je opozoril.

Prav ta kratkoročni stroškovni pogled je po njegovih besedah spravil na kolena lesno in pohištveno industrijo. Tudi sami gospodarstveniki priznavajo, da je bilo v lesno-predelovalni industriji že pred krizo štirikrat manj razvojnega kadra in kar sedemkrat manj vlaganj kot v sosednji Avstriji, je dodal.

Lukič je v argumentaciji potrebe po minimalni plači spomnil tudi na več dokumentov. Kot je povedal, je Mednarodna organizacija dela (ILO) konec lanskega leta pozvala 185 držav članic k sprejetju politike minimalne plač kot načina za zniževanje revščine in zagotavljanja socialne varnosti za ranljive delavce.

Tudi v poročilu o plačah 2012/2013 je ILO izpostavil, da Globalni pakt o zaposlovanju spodbuja vlade k upoštevanju možnosti minimalne plače, "ki lahko znižajo revščino in neenakost, povečajo povpraševanje in doprinesejo k ekonomski stabilnosti".

V tej luči je Lukič izpostavil primer Brazilije. Ta je namreč po oceni ILO z zvišanjem minimalne plače februarja 2009 za 12 odstotkov k rasti bruto domačega proizvoda (BDP) prispevala 0,7 odstotne točke. Dvig se je po Lukičevih besedah v Braziliji v preteklosti odrazil tudi v povečanju zaposlenosti in krčenju obsega dela na črno.

Za ustrezne ravni minimalne plače se zavzema tudi Evropska komisija, je še opozoril sindikalist. V tej luči je povzel lanski dokument k okrevanju s številnimi novimi delovnimi mesti: "Določitev ustreznih ravni minimalnih plač lahko prepreči naraščanje revščine med zaposlenimi in je pomemben dejavnik za zagotavljanje dostojne kakovosti zaposlitve."

Poleg tega k dvigu minimalne plače poziva celo Barack Obama, predsednik ZDA, ki so "zibelka neoliberalnega kapitalizma", je poudaril.

"Leta 1914 je celo ameriški industrialec Henry Ford, ki ni ravno zgled delavskega gibanja, podvojil plače svojim zaposlenim. Skoraj natanko 100 let pozneje moramo v Sloveniji še vedno argumentirati, zakaj je pomemben inštitut minimalne plače. To vse pove o dolgoročni razvojni naravnanosti slovenskega gospodarstva," je sklenil Lukič.