Hrvatom ne diši redna služba pastirja

Kot so opozorili, zaposlovanje pastirjev iz drugih držav ni tako preprosto.

Na Hrvaškem podcenjujejo pastirsko delo. Nekateri se prijavijo na razpis, a zavrnejo ponudbo, ko jih seznanim, kaj obsega delo pastirja, je povedal Franjo Jukić, ki redi 500 ovc v Bedeniku pri Bjelovaru.

Kot je pojasnil, od pastirja pričakuje, da ovcam prepreči, da bi zašle na polja sosedov ali naredile škodo, živali pa je treba tudi pomolsti. Dodal je še, da delavcu zagotavlja osemurni delavnik, proste dneve tedensko in dopust, kot to določa delovna zakonodaja.

Nekaj ljudi je sicer sprejelo službo pastirja, a zgolj za tri mesece, da so na zavodu za zaposlovanje izpolnili pogoje za denarno pomoč, je še razkril Jukić. Dodal je, da bi sam redil še več ovc, če bi lahko redno zaposlil pastirja.

Najbolj zadovoljen doslej je bil s pastirjem iz Romunije, ki si je dela želel in ga je tudi obvladal, a je delal na črno in ga je Jukić moral odpustiti in plačati kazen.

Več sreče je imel Jukićev kolega Ratko Aščić, ki ima 1300 ovc in slovi kot največji pridelovalec ovčjega mleka na Hrvaškem. Uspelo mu je namreč urediti delovno dovoljenje za pastirja iz BiH. Njegov sorodnik Martin Aščić, ki ima približno 1000 ovc, pa pastirja neuspešno išče že dlje časa, še navaja časnik.