Gorski reševalci so lani opravili 393 intervencij, najpogostejša vzroka sta padec in zdrs

Čeprav se je gorniška sezona že začela, je v visokogorju še izredno veliko snega. Zato Gorska reševalna zveza Slovenije (GRZS) gornike opozarja, naj se na turo dobro pripravijo in s seboj zaradi nevarnosti padanja kamenja še vedno vzamejo zimsko opremo ter tudi čelado. Hkrati naj preverijo, kako je zaradi žledoloma z dostopom do visokogorja.

Kot je na novinarski konferenci povedal predsednik komisije za reševalne tehnike pri GRZS Brane Žorž, se bo sneg na osojnih straneh in v grapah obdržal še dolgo v poletno sezono. V visokogorju tako še vedno vladajo zimske razmere, ki od gornikov na strmih snežiščih terjajo uporabo cepina in derez, saj obstaja velika nevarnost zdrsa.

Padec in zdrs še vedno ostajata najpogostejša vzroka za nesreče v gorah. Na novo pa se kot vse pogostejši vzroki nesreč pojavljajo nepoznavanje terena, izčrpnost, telesna nepripravljenost in neprimerna oprema, je pojasnil član komisije GRZS za informiranje in analizo Klemen Belhar. 

Lani so gorski reševalci opravili 393 intervencij. V nesrečah je umrlo 32 ljudi, od tega 17 gornikov. Med nesrečami je bilo 126 padcev, 89 zdrsov, 92 reševanj so reševalci morali opraviti zaradi nepoznavanja terena gornikov, 55 planincev je zašlo, 56 jih je omagalo zaradi izčrpanosti, 33 jih je bilo fizično nepripravljenih, 41 je imelo neprimerno osebno opremo, 11 pa neprimerno tehnično opremo.

Največ nesreč v gorah se zgodi pri običajnem planinarjenju, saj je to daleč najbolj množična dejavnost v gorah. Lani jih je bilo 155, sledijo pa še aktivnosti v zraku (47), turno smzučanje (7) in en primer gorskega kolesarjenja.

Belhar obiskovalcem gora svetuje dobro pripravo in primerno izbiro ciljev ter da se na pot odpravijo dovolj zgodaj.

Dobrodošlo bi bilo vsakodnevno dežuranje ekip za helikoptersko reševanje

Geografski inštitut Antona Melika je v okviru projekta NH-WF/Naravne nesreče brez meja pripravil prvi celovit pregled snežne sezone, in sicer za sezono 2012/13. Pregled je namreč pomemben za preprečevanje lavinskih nesreč v Sloveniji, kjer plazovi letno v povprečju terjajo eno ali dve žrtvi, ni pa lavinske službe, ki bi se s tem ukvarjala.

Med žrtvami plazov je veliko turnih smučarjev, posebej nevarne zanje pa so lahko popoldanske ture. Tudi sicer se veliko gorskih nesreč ne zgodi več le med vikendom, temveč tudi med tednom. Zato bi bilo še posebej dobrodošlo vsakodnevno dežuranje ekip za helikoptersko reševanje v gorah.

Predsednik GRZS Igor Potočnik upa, da bodo konec poletnega posebnega dežurstva, ki se začenja s 1. junijem in zaključuje s septembrom, lahko zagnali pilotni projekt združene ekipe helikopterske nujne medicinske pomoči in gorskih reševalcev. Enotna ekipa, ki bi poleg zdravnika, tehnika in letalske posadke štela tudi gorskega reševalca, bi bila pripravljena na takojšen polet in posredovanje kjerkoli, na cestah ali v gorah. Tako bi bilo hitro helikoptersko posredovanje v gorah zagotovljeno vse dni v letu, trenutno pa se v GRZS trudijo, da bi vsaj v štirih poletnih mesecih zagotavljali vsakodnevno dežuranje. Vendar to junija in septembra zaradi pomanjkanja šolanih zdravnikov letos še ne bo mogoče. Lani so sicer izšolali sedem mladih zdravnikov, ki pa samostojno še ne morejo dežurati.

Pripravljena dežurna ekipa pa je za reševanje zelo pomembna, je opozoril Potočnik. Izboljša namreč odzivnost, ki je bistvena za uspeh reševanja. Hkrati zmanjša stroške pri iskanju trenutno prostega zdravnika, za kar letno porabijo okrog 50 ur letenja, pri čemer vsaka ura stane 3000 evrov. Ta sredstva bi lahko preusmerili v stalno prisotnost dežurne ekipe.