Gorše oproščen, upniki pa razočarani nad delom sodišča

Višje sodišče v Ljubljani je razveljavilo sodbo prvostopenjskega sodišča, ki je Braneta Goršeta in Jožeta Šušteršiča spoznalo za kriva zlorabe položaja pri vodenju stečaja Hranilno-kreditne službe (HKS) Sicure in napeljevanja k tem dejanju, in ju obsodilo na štiri oziroma tri leta zapora.

Višje sodišče v Ljubljani je ugodilo pritožbi obtoženih in njunih odvetnikov in sprejelo odločitev, da Goršeta in Šušteršiča oprosti. Prilagamo celotno sodbo.

Sodišče je oškodovance v stečajnem postopku z njihovimi premoženjskopravnimi zahtevki napotilo na pravdo, stroške kazenskega postopka pa bomo plačali davkoplačevalci.

Zagovornik: Sodišče spoznalo, da ni dokazov za očitana dejanja

Goršetov zagovornik Emil Zakonjšek je za 24ur.com dejal, da je višje sodišče ugotovilo, da je bilo Goršetovo ravnanje v skladu z zakonodajo in gospodarno pri prodaji terjatev, glede na takratne okoliščine in dejansko stanje v času, ko je do prodaje prišlo. "To prodajo je potrdilo sodišče, ga je potrdila tudi Banka Slovenije, ki ima poseben položaj, ko gre za stečaj bank oziroma hranilnih služb," pojasnjuje Zakonjšek in dodaja, da je višje sodišče, za razliko od okrožnega, spoznalo, da za to, kar se je Goršetu očitalo, ni dokazov. "Pritožbeno sodišče redko samo spremeni sodbo. Tukaj pa je zadeva tako nesporna in jasna, da je sodišče lahko samo in ob istih dokazih ugotovilo, da moj klient ni storil kaznivega dejanja," pravi Zakonjšek.

Glede odločitve sodišča, da se oškodovance z njihovimi premoženjskopravnimi zahtevki napoti na pravdo, pa Zakonjšek pravi, da bodo morali oškodovanci, če so bili v stečajnem postopku oškodovani, pravico iskati v civilni tožbi, a Zakonjšek misli, da imajo bolj malo možnosti, saj je sodišče pokazalo, da je bil postopek stečaja korektno izpeljan. "Teoretično lahko svoje pravice uveljavljajo v civilnem postopku, vprašanje pa je, zoper koga. Mislim, da zoper državo in ne direktno zoper stečajnega upravitelja," je še dejal Zakonjšek.

Upniki vztrajajo, da jih je Gorše oškodoval

Upniki HKS Sicura kljub oprostilni sodbi nekdanjega stečajnega upravitelja Goršeta, ki je vodil stečaj družbe, ostajajo prepričani, da jih je oškodoval, in to v precej večjem znesku, kot mu je bilo očitano. "Kljub temu pa je treba sodbo spoštovati," je dejal Bojan Oblak iz Združenja upnikov HKS Sicura. "Nauk zgodbe je, da če si pridobiš dovolj denarja in imaš zaveznike na pravih mestih, si lahko privoščiš karkoli in za nepravilnosti ne odgovarjaš," je ocenil Oblak. Dodal je, da je odločitev sodišča treba spoštovati, pa četudi to ugotovi, da je Zemlja ravna plošča.

Po njegovem mnenju je Višje sodišče v Ljubljani tudi v oprostilni sodbi ugotavljalo nekaj, kar ne obstaja, hkrati pa davkoplačevalcem naložilo dodatno breme. Dodal je, da ne gre prezreti tudi časovne dimenzije tega pregona, saj je bilo potrebnih sedem let in pol, da se je zadeva zaključila, četudi je šlo po njegovem mnenju za povsem enostavno zgodbo.

Ker je upnike HKS Sicure višje sodišče z njihovimi premoženjskopravnimi zahtevki zaradi oprostilnih sodb napotilo k pravdi, se Oblak sprašuje, kakšen smisel bi to imelo, saj država tudi z enormnimi sodnimi taksami skrbi, da se državljani po pravico ne bi preveč zatekali na sodišče. "Vsak od številnih upnikov se bo sam odločal, kaj v teh razmerah storiti. Ni pa odveč dodati, da ta zadeva ni edina v zvezi z oškodovanjem v stečaju Sicure," je še dodal.

Gorše in Šušteršič aprila lani obsojena na 4 in 3 leta zapora

Obema je okrožno sodišče prisodilo še stranske denarne kazni, sklenilo pa je tudi, da se Šušteršiču odvzame nezakonito pridobljena korist.

Šušteršič je namreč s prodajo terjatev HKS Sicure, ki jih je od Goršeta kupil za nekaj več kot osem milijonov takratnih tolarjev, dobil 54,97 milijona tolarjev (okoli 229.400 evrov).

Podjetje HKS Sicura je šlo v stečaj leta 2002, upniki pa so že leto zatem Banko Slovenije pozvali, naj sodišču predlaga zamenjavo Goršeta, saj z njegovim delom niso bili zadovoljni, vendar pa tega ni storila. V stečajnem postopku je bilo prijavljenih sedem milijonov evrov terjatev, upniki pa so jih dobili poplačanih 1,9 milijona evrov.

Gorše v pritožbi vztrajal, da je sprejemal odločitve senata

V pritožbi zoper sodbo je Gorše med drugim navajal, da je le izvrševal odločitve stečajnega senata. Stečajni upravitelj namreč poda predlog za pogodbo in javne ponudbe, kar pa ni kaznivo dejanje, trdijo pritožniki. Odločitev o tem je sprejel stečajni senat.

Obramba trdi, da je sodišče o povezavi med Goršetom in Šušteršičem samo sklepalo in in ni pojasnilo motiva domnevnega kaznivega dejanja. Navaja tudi, da bi bilo treba upoštevati prejšnji kazenski zakonik, ki se je uporabljal v času očitanega kaznivega dejanja.