Globlja kot je kriza, globlje zremo v kozarec

Med gospodarsko krizo se tudi v Sloveniji vse več ljudi vdaja alkoholu. Takšen trend med drugim opažajo tudi v centrih za socialno delo, vendar nimajo dejanskih podatkov, saj le malo ljudi zaradi tega išče pomoč. Strokovnjaki opozarjajo, da bi v državi za učinkovito reševanje problema alkoholizma potrebovali nacionalno strategijo in politično voljo.

Strokovnjaki ministrstva za zdravje, centrov za socialno delo in zavodov za zdravstveno varstvo so v preteklih tednih na regijskih konferencah o problematiki čezmernega pitja alkohola izpostavili predvsem problem prevelike razpršenosti programov, premajhno financiranje in pomanjkanje nacionalne in regijske strategije za boj proti tej obliki zasvojenosti.

Alkohol je namreč eden ključnih vzrokov za prezgodnjo umrljivost v Sloveniji. Pri nas registrirana poraba čistega alkohola na prebivalca, starejšega od 15 let, znaša 10,5 litra na leto, neregistrirana pa po nekaterih podatkih znaša še dodatnih pet do sedem litrov.

Po stopnji umrljivosti zaradi jetrne ciroze je Slovenija na tretjem mestu v državah članicah Evropske unije. V 20 do 30 odstotkih je alkohol tudi vzrok za raka grla in požiralnika, hkrati pa je tudi vzrok za samomore in prometne nesreče. Leta 2009 je v Sloveniji zaradi alkohola umrlo 841 ljudi, kar je 4,5 odstotka vseh smrti.

Glede na raziskave se vsako leto vsaj enkrat opije 42 odstotkov odraslih, med 10 in 15 odstotkov pa jih ima verjetno že razvit sindrom odvisnosti od alkohola.

Zaradi stiske se verjetnost alkoholizma povečuje

Med gospodarsko krizo je pitja alkohola še več. "Veliko je alkoholizma, ki nastane zaradi izgube služb, saj ljudje težave utapljajo v alkoholu," je prepričana Mateja Prosen iz Centra za socialno delo Kranj.

Veliko alkoholizma je tudi med ženskami srednjih let, vendar je ta problem manj opazen, saj jih večina pije doma. Alkohol je tudi v porastu med osebami, starejšimi od 65 let, pri čemer je treba opozoriti, da se s starostjo tudi povečajo posledice alkohola, opozarja Marjeta Hovnik Keršmanc z Zavoda za zdravstveno varstvo Kranj.

Preventive v Sloveniji ni

Prosenova dodaja, da bi bilo alkoholizma manj, če bi več pozornosti posvetili preventivi. Prave preventive po njenih besedah pri nas ni. Ministrstvo za zdravje namreč temu problemu namenja le 200.000 evrov letno. "Kronično nam zmanjkuje virov in znanja," priznava Vesna Kerstin Petrič z ministrstva za zdravje.

Dodala je, da bi morali oblikovati nacionalno koalicijo za podporo nacionalni alkoholni politiki in sprejeti nacionalne strategije ter akcijski načrt. Izpostavila je poostreno protialkoholno prometno zakonodajo, ki že kaže učinke. Število alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč je bilo namreč lani za kar 41 odstotkov odstotkov nižje od leta 2010. Tudi delež nesreč s smrtnim izidom, ki so jih povzročili alkoholizirani vozniki, je padel s tretjine na petino.

Proti veliki porabi alkohola predlaga dvig cen oziroma uvedbo višjega davka na alkohol. Aprila je vlada sicer dvignila trošarine na alkohol, a Petričeva pri tem opozarja, da bi se poraba znižala šele, ko bi se cene dvignile za najmanj 10 odstotkov. Poudarja, da bi morali tudi mobilizirati lokalne skupnosti in vse ključne akterje ter okrepiti njihovo sodelovanje.

Nekoč je bila pomoč boljša

Na centrih za socialno delo pogrešajo multidisciplinaren pristop, kakršen je že bil pred štirimi desetletji, ko je bilo več možnosti za pomoč alkoholikom in njihovim družinam. "Tedaj so se na ravni države problema alkoholizma zavedali in so želeli, da se začne obravnavati na vseh nivojih," je pojasnila Prosenova in spomnila, da so bili v zdravljenje vključeni širše družine, delodajalci, šole, celo krajevne skupnosti.

Danes nimamo niti ocene o številu alkoholikov, saj ni sistema zaznavanja, kakršen obstaja za odvisnike od drog.

Kljub temu, da imamo merljive podatke tudi o ekonomskih stroških, pa tudi ni prave politične volje. Leta 2008 je bilo zaradi zlorabe alkohola neposredno izgubljenih skoraj 80.000 delovnih dni, ocenjeni stroški nadomestila plače za bolniško odsotnost pa so znašali 3,64 milijona evrov. Po podatkih Inštituta za varovanje zdravja je bilo v Sloveniji zaradi posledic prometnih nezgod z alkoholiziranimi udeleženci od leta 1991 do 2005 kar za 1,3 milijarde evrov škode.