Globalno segrevanje in podnebne spremembe, ki so posledica človeka

Zemljino podnebje se je skozi zgodovino spreminjalo. Samo v zadnjih 650.000 letih je bilo sedem ciklov ohlajanja in segrevanja, zadnja ledena doba se je končala pred okoli 7.000 leti. S tem se je začela tudi moderna klimatska era. Večino teh sprememb pred pojavom človeka znanstveniki pripisujejo periodičnim spremembam poti kroženja Zemlje okoli Sonca, nagiba osi vrtenja Zemlje glede na ravnino kroženja ter usmerjenosti te osi, torej majhnim spremembam, ki so odločale o tem, koliko sončne energije je dobil planet, vulkanskim izbruhom, premikanju tektonskih plošč.

A to, čemur smo priča zadnjih 150 let, ko je vsako leto rekordno toplo, je globalno segrevanje, ki ga lahko v veliki meri pripišemo človeku. ''Z izpusti različnih plinov in trdnih delcev spreminjamo lastnosti ozračja, z naseljevanjem in obdelovanjem pa lastnosti zemeljskega površja. Lastnosti ozračja in zemeljskega površja pa vplivajo na to, koliko od Sonca prejete energije bo Zemlja skupaj s svojim ozračjem uspela obdržati in je porabiti za segrevanje površja, segrevanje in premikanje oceanov ter zračnih mas, rast in razvoj rastlin ipd. Poleg naravnih dejavnikov tako tudi človek spreminja podnebje. Podnebnim spremembam ne moremo več ubežati. So dejstvo sedanjosti in še večja grožnja prihodnosti,'' je zapisal direktor urada za meteorologijo pri Agenciji za okolje dr. Klemen Bergant.

Vsako izmed zadnjih treh desetletij je bilo od leta 1850 toplejše od prejšnjega. Obdobje od 1983 do 2012 je bilo najverjetneje najtoplejše tridesetletno obdobje v zadnjih 1400 letih na severni hemisferi, je v zadnjem poročilu ugotovil Medvladni panel za podnebne spremembe (IPCC).

PREBERITE ŠE: Nekatere posledice podnebnih sprememb so že jasno vidne. 

Globalno gledano so se temperature na kopnem in površju oceanov v obdobju od 1880 do 2012 dvignile za 0,85 stopinje Celzija. Dvig temperatur se odraža v spremembah vremena in klime. Številna območja že doživljajo spremembe v količini padavin in padavinskem obdobju, česar posledice so poplave, hudourniške poplave, suše, bolj pogosti in hujši vročinski valovi. Močno so na udaru oceani in ledeniki. Ker se morja segrevajo, postajajo bolj kisla, ledene ploskve se talijo, dviguje se gladina morja.

Posledica izpustov toplogrednih plinov

V zadnjem stoletju so človekove dejavnosti v ozračje izpustile ogromne količine ogljikovega dioksida in drugih toplogrednih plinov. Večina plinov je nastala pri izgorevanju fosilnih goriv, za pridobivanje energije, k temu dodajmo še izsekavanje gozdov, nekaterih industrijskih procesov in kmetijske dejavnosti. Toplogredni plini delujejo kot odeja, saj v atmosferi zadržujejo toploto. Gre za učinek tople grede, ki je sicer naraven proces in nujen za življenje na Zemlji. IPCC - skupina okoli 1300 neodvisnih znanstvenikov iz vsega sveta - je zaključil, da je kar 95-odstotna verjetnost, da je ravno človek kriv za segrevanje ozračja v zadnjih 50 letih. Industrija, od katere je odvisna moderna civilizacija, je dvignila količino ogljikovega dioksida v ozračju s 280 delcev na milijon na 400 v zadnjih 150 letih.

Pri ameriški vesoljski agenciji se strinjajo, da lahko klimatske spremembe pripišemo tudi aktivnosti Sonca. Tako je zaradi zmanjšane aktivnosti nastopila mala ledena doba med 1650 in 1850. A po njihovih navedbah kar nekaj dokazov kaže, da trenutnega segrevanja ne moremo pripisati energiji naše zvezde: od 1750 je povprečna količina energije, ki jo dobimo od Sonca ostala konstantna ali se je le malo povečala.

Če bi bilo za segrevanje krivo bolj aktivno Sonce, bi znanstveniki pričakovali segrevanje v vseh plasteh atmosfere. Tako pa opažajo ohlajanje v zgornjih delih atmosfere, v nižjih plasteh pa segrevanje. To je poledica učinka tople grede, ki zadržuje toploto v nižjih plasteh atmosfere. Klimatski modeli, ki vsebujejo spremembe v delovanju Sonca, ne morejo dokazati trenda dvigovanja temperatur ne da bi vključili povišanje količine toplogrednih plinov.

Kakšne so že in kakšne bodo posledice?

Ogljikov dioksid v atmosferi ostane za skoraj sto let, zato se bo Zemlja v prihodnjih desetletjih zagotovo še segrevala. Bolj kot bo toplo, večje je tveganje za ostrejše spremembe, čeprav je natančne učinke težko napovedovati. 

PREBERITE ŠE: Kateri so glavni toplogredni plini?

Človek se je v zgodovini prilagodil na stabilno in predvidljivo podnebje, v katerem smo uživali od zadnje ledene dobe. Zdaj se je ta stabilnost porušila, kar bo vplivalo na vodne vire, kmetijstvo, naravno okolje, na naše zdravje in varnost.

Globalno segrevanje moramo opazovati na globalni ravni, kar pomeni, da če je nekaj zimskih dni v Sloveniji izjemno hladnih, še ne pomeni, da so temperature v povprečju ne dvigujejo.

Globalni dvig temperature

Trije glavni modeli globalnih temperatur na kopnem (obstajajo modeli, ki upoštevajo samo temperature na kopnem, spet drugi zraven prištevajo še temperature na površini morja, zato prihaja do različnih številk) kažejo, da se je na Zemlji od leta 1880 segrelo. Največje segrevanje smo doživeli v zadnjih 35 letih, 16 od 17 najtoplejših let se je zgodilo od leta 2001. Leto 2015 je bilo prvo leto, ko je bila povprečna globalna temperatura za eno stopinjo Celzija višja od povprečja med leti 1880 in 1899. Leto 2016 je bilo še toplejše. Čeprav smo bili v prvem desetletju v 21. stoletju priča zmanjšani Sončevi aktivnosti, ki se je kazala kot globoki solarni minimum med leti 2007 in 2009, se temperature na površini še vedno dvigujejo, so zapisali pri ameriški vesoljski agenciji Nasa. 

Dvig morske gladine

V zadnjem stoletju se je nivo morske gladine dvignil za od 17 do 21 centimetrov. V zadnjem desetletju je očitno, da se dvigovanje gladine le še pospešuje.

Segrevanje oceanov

Oceani, poleg tega, da vsrkajo veliko CO2, vpijejo veliko toplote, kar seveda pomembno vpliva na to, da na površju temperature niso še višje. Na globalni ravni se je temperatura površinske vode (do 75 metrov globine) zvišala za 0,11 stopinje od leta 1971 do 2010. Temperatura oceanov do globine 700 metrov pa se je po podatkih Nase od leta 1969 dvignila za 0,17 stopinje Celzija.

Zakisanost oceanov

Od začetka industrijske revolucije se je kislost površine oceanov povečala za 30 odstotkov. Gre za posledico, ker morska voda vpija povečane količine ogljikovega dioksida, ki se raztaplja v vodi in povečuje kislost. Oceani igrajo eno ključnih vlog za uravnavanje količin CO2.

Krčenje ledenih ploskev in morskega ledu

Zaradi višjih temperatur se talijo ledeniki in ledene ploskve na Grenlandiji, Arktiki in Antarktiki. Podatki ameriške vesoljske agencije kažejo, da je med leti 2002 in 2006 Grenlandija letno izgubila od 150 do 250 kubičnih kilometrov ledu, Antarktika pa okoli 152 kubičnih metrov med 2002 in 2005. Problematična je tudi izguba arktičnega morskega ledu, ki je ključen za nekatere živalske vrste. V zadnjih desetletjih se je zmanjšala tako površina kot debelina arktičnega morskega ledu. Po napovedih bi lahko bila Arktika že sredi stoletja poleti povsem brez ledu.

Krčenje ledenikov in snežne odeje

Ledeniki izginjajo po vsem svetu - v Alpah, Himalaji, Andih, ameriškem Skalnem gorovju, na Aljaski in v Afriki. Satelitski posnetki tudi kažejo, da je količina pomladanske snežne odeje na Severni polobli v zadnjih petih desetletjih zmanjšana in da se začne sneg taliti prej.