FOTO in VIDEO: Plastike v morju že skoraj toliko kot rib: zaradi naših odpadkov poginjajo ptice, želve, kiti ...

V morjih in na kopnem je na milijone bolj ali manj velikih, celo za prosto oko skoraj nevidnih, kosov plastike in tudi drugih smeti - od stekla, lesa do pločevink. Če menimo, da se nam to tako ali drugače ne bo vrnilo, se motimo.

Morske živali - od najmanjšega zooplanktona do rib, sesalcev in ptičev - se s plastičnimi odpadki, ker jih zamenjujejo za hrano, prehranjujejo. V prebavnem traktu se sproščajo strupi, ti se nalagajo v tkivu, vse to nato potuje po prehranjevalni verigi k naslednjemu plenilcu. In kdo je na koncu? Človek. 

Plastika predstavlja sicer tudi druge pasti. Nekatere študije kažejo, da onesnaženje s plastiko vpliva na najmanj 600 do 700 morskih vrst. Kot ocenjujejo strokovnjaki, so plastični odpadki krivici za smrt več kot milijon živali na leto. Sledijo primeri (nekateri prizori so nazorni in zelo kruti).

Problem se začne že pri najmanjših koščkih plastike in najmanjših morskih živalih

Plankton je eden izmed temeljev preživetja v morju in tudi na kopnem. Fitoplankton ali rastlinski del teh mikroorganizmov skrbi, da iz ozračja srka ogljikov dioksid in ga s fotosintezo spreminja v kisik. Zooplankton ali živalski plankton pa je za premnoge morske živali začetek prehranjevalne verige. Znanstveniki so potrdili, da tudi najmanjši člani morskega življa uživajo plastiko, mikrodelce zamenjujejo za hrano. 

Študija, ki so jo lani opravili pri programu onesnaženja oceanov pri Vancouver Aquariumu, se je osredotočala na mikroplastiko, gre za zelo majhne delce ali vlakna, ki so ali narejena tako majhna - denimo sintetična vlakna oblačil, ki se v naravo sproščajo o pranju ali pa delci v sredstvih za piling kože, lahko pa so mikrodelci posledica razpadanja večjih kosov plastike. Obe vrsti sta po oceanih zelo razširjeni. Študija se ni neposredno osredotočala, kako plastika vpliva na mikroorganizme, najverjetneje delci blokirajo prebavni trakt, znanstvenike predvsem skrbi dejstvo, da se ti neprebavljivi plastični delci pomikajo po prehranjevalni verigi. Namreč, četudi žival neposredno ne zaužije plastičnega delca, ga užije prek drugih živali. Številne študije so že dokazale, kako negativen vpliv ima plastika na reprodukcijo in zdravje morskih živali.

Tako plankton je plastiko:

Močno na udaru so ptice

Vsem živalim, ki zaužijejo plastiko, je skupno, da jim neprebavljivi kosi zapolnijo želodec in blokirajo ali prebodejo prebavni trakt. Živali zato zaradi zastrupitve ali občutka sitosti poginejo zaradi lakote. Na milijone ptic pogine vsako leto, še najbolj prizadete so določene vrste albatrosov zaradi njihovega načina lova.

Ptice se namreč zapodijo v vodo in z odprtim kljunom drsajo po vodi in tako spotoma naberejo tudi najrazličnejše plastične odpadke. Spet druge ptice se zapodijo naravnost v plastičen odpadek, saj jih na njihovo nesrečo barvne plavajoče pasti še kako privlačijo. Šokanten je podatek, da so pri vrsti albatrosov laysan (Phoebastria immutabilis) v kar 98 odstotkih pregledanih ptic v želodcih našli plastiko.

Midwayski atol

Iz zraka je 2,4 kvadratnega kilometra veliko otočje Midway videti kot raj s peščenimi plažami in turkiznim morjem. Raj za milijone ptic, predvsem albatrosov laysan, želve in tjulnje. Ljudi je nekaj deset, večinoma gre za raziskovalce, ki preučujejo albatrose in druge ptice na otoku, ležečem v severnem Tihem oceanu, nekje na tretjini poti med Honolulujem in Tokiom.

A od blizu se razkrije tragičnost tega atola. Poln je plastike, ki je tja priromala iz vsega sveta. Nekateri kosi so še veliki, spet drugi so kot mivka, zato že govorijo o plastičnem pesku. Plastičnih koščkov je na otoku toliko, da bo najverjetneje vsaka tamkajšnja ptica zaradi nje poginila. Otok leži na sredini tako imenovane velike pacifiške cone smeti, ko morski tokovi oblikujejo velike zaplate smeti. Ob razpadanju plastike na manjše delce se morje spreminja v nekakšno plastično juho.

Vsako leto ptice na otok prinesejo več kot štiri tone plastike, dodatno jo nanesejo tudi morski tokovi. Ptice tam gnezdijo in starši svojim mladičem prinašajo hrano, ki je vse prevečkrat plastična. Ko ptica pogine, razpade, za njo pa ostane kup plastike.

Kako očistiti otok - to je, kot navajajo pri Scienceline, misija nemogoče. Ameriška administracija za oceane in atmosfero (NOAA) vsakič odpelje nekaj smeti, ko so v bližini njihove ladje. A bližina ladij je lahko za otok zelo nevarna, saj se na trupih skrivajo invazivne vrste. Prav tako že kmalu na otok znova zanese nove velike kupe smeti, problematični pa so predvsem manjši koščki, ki jih je na milijone. 

Želve, kiti, tjulnji …

Na otoku Midway poleg ptic živijo tudi želve in tjulnji, tem prav tako grozijo odpadki. Še posebej so nevarne odpadne ribiške mreže, v katere se lahko zapletejo. Zato tamkajšnji prebivalci smeti spravljajo na kupe. V morju je plastiko še toliko težje pobrati.

Podobno težavo kot ptice imajo tudi kiti, ko lovijo na način, da precejajo vodo. Tako ulovijo ribe, mimogrede pa še velike količine smeti. Nedavno smo poročali o kitu, ki je imel v želodcu kar trideset plastičnih vrečk. Te so bile za kita usodne.

Pred leti je zaokrožil posnetek samca želve vrste Olive Ridley, ki je imel v nosnici plastično slamico. Koliko časa menite, da je nekdo uporabljal plastično slamico? Pet, deset minut? 

Smrtonosne plastične pasti

Nešteti so tudi primeri, ko so se morske živali zapletle v odpadno plastiko, odpadne ribiške mreže in so nato v agoniji poginile. Ribiške mreže so mnogokrat nevidne pasti, v katero se ujamejo ribe, morski sesalci, želve … Mreže in vrvi jih ali zadavijo ali pa poginejo od lakote, ker ostanejo ujetnice.

Mreže so postale težave tudi za ladje. Skrivajo se namreč pod površjem, ker so je ujele na podvodne skale in mimogrede jih lahko zagrabijo ladijski propelerji. Vsako leto to povzroči več milijonov evrov škode transportni in ribiški industriji.

Nekatere živali imajo srečo, ko jih rešijo iz primeža gotove smrti:

Potovanje invazivnih vrst

Problematično je tudi, da plastika omogoča potovanja - na različne plavajoče kose se nabirajo organizmi, ki si tako 'prištopajo' pot v kraje, kjer jih niso poznali. Nova invazivna vrsta pa lahko povzroči ogromno škode. Invazivne vrste namreč z lahkoto porušijo obstoječe ekosisteme, saj tam živeča bitja nimajo obrambnih mehanizmov proti tujkam.

Živali so seveda iznajdljive in tako s pridom uporabljajo nov material. Tako rakci uporabljajo plastične odpadke za svoje hiške, školjke in morsko rastlinje se lepi na potopljena vedra … a vedeti je treba, da za razliko od naravnega kamna v vodi, plastika nase veže strupe in tudi sama plastika je iz dolgih polimernih spojin … vse to prehaja v organizem živali in tako se vrtimo v začaranem krogu.