Kdo sem? Po kakšni poti sem prišel do prehranskega svetovanja in kaj želim doseči s blogom? Verjetno je vaša prva misel: Kdo pa je zdaj ta in o čem nam bo pridigal? Odločil sem se, da začnem tam, kjer se najbolj spodobi – na začetku. Tukaj je moja zgodba.
Že od otroštva sem imel težave z zdravjem, največ s kroničnim vnetjem ušes in grla. Pogoste angine, ki so se vlekle več mesecev, so dodobra izmučile moj imunski sistem. Z jemanjem raznih antibiotikov, ki naj bi težave odstranili, nisem imel kaj dosti uspeha. Vnetja so se stalno ponavljala in nekako smo se z družino s tem sprijaznili. Starši so naredili vse, kar je bilo v njihovi moči, da bi mi pomagali. Poslušali in upoštevali so vsa navodila zdravnikov in spomnim se, kako smo vsako leto hodili na morje, saj je to okolje najbolj primerno za moja dihala. Prav tako so me vsako poletje pošiljali v kolonijo in mi omogočili, da moja dihala okrevajo. Če sem lahko čisto iskren, kolonije nisem maral, tako da bi lahko rekel, da tam nikoli nisem užival, je pa bilo morje prava izbira in podpora za moje zdravje. Veliko otrok si je želelo biti na mojem mestu, a jim njihovi starši tega niso mogli omogočiti, tako da sem jaz svojim za to lahko neizmerno hvaležen.
Težko se je bilo spopadati s tem, predvsem zato, ker sem večino težav prikrival in jih z nikomer nisem želil deliti. Mislim, da je k vsemu temu največ prispevalo moje nepravilno prehranjevanje in prekomerno uživanje zdravil. Ko se z današnjim znanjem o prehrani ozrem nazaj, enostavno lahko zaključim, da sem z napačnim prehranjevanjem in posledično podhranjenostjo še dodatno oslabil svoj imunski sistem. Pri hrani sem bil zelo izbirčen in ta je bila iz vidika vitaminov, mineralov in vlaknin zelo osiromašena. Zelo rad sem imel sladkarije, škrobnate ogljikove hidrate v obliki belega kruha in raznih peciv, predelane mesne izdelke, sir in ocvrte izdeke. Od zelenjave sem imel rad samo paradižnik in zeleno solato, od sadja pa samo banane. Na splošno sem jedel bolj malo in zelo nekakovostno, kar je vnetja le še poglobilo. Čeprav sem imel največjo željo biti popolnoma zdrav, se nisem zavedal, da mi je predvsem moj način prehranjevanja oz. bolje reči izbirčnost pri tem povzročila največ težav.
Kdaj sem se prvič začel zavedati pomembnosti prehrane? Ko sem prišel v 1. letnik srednje šole in imel to srečo, da sem postal učenec športnega razreda, sem spremenil veliko pogledov na svet. Vsi ti smučarji, skakalci, hokejisti, tekači na smučeh in kombinatorci so predstavljali čisto neki drugi svet. Bili so umirjeni, nadarjeni, samozavestni, veseli, zadovoljni z življenjem in niso poznali nikakršnih ovir. Bili so tudi odličnega zdravja. Kljub temu, da so bili ogromno časa izven pouka zaradi treningov in tekmovanj, so bili še vedno med najboljšimi učenci. Vse, kar so si zadali, so tudi izpolnili. To me je motiviralo. Odločil sem se, da bom tudi sam spremenil miselnost in se bolj posvetil športu.
Vpisal sem se v bližnji fitnes center in začel pridno trenirati. Nisem izpustil niti enega treninga, fitnes je postal del mojega življenja. Veliko sem poizvedoval o različnih pristopih k vadbi in o tem spraševal starejše vadeče, ki so mi bili s svojimi izkušnjami v veliko pomoč. Prav tako sem začel raziskovati in prebirati revije in različne članke v povezavi s treningi. Moram priznati, da sem takrat napačno dojemal, kaj je zdravje. Ukvarjal sem se predvsem z zunanjim videzom, poskušal imeti čim več mišic in čim manj maščobnih oblog. Iskal sem načine, kako s treningi dobiti kondicijo in predvsem lepo oblikovane mišice.
Vse več časa sem posvečal prehrani, začel sem ogromno raziskovati na tem področju. Hrano sem popolnoma uredil in ji namenil ogromno pozornosti. Prakticiral sem mnogo različnih diet in se veliko naučil tako iz lastnih kot tudi iz tujih napak. Ukvarjanje in izobraževanje na področju prehrane je postalo moja strast. Mnogim sem pomagal pri preoblikovanju postave in posledično tudi do izboljšanja zdravja. Pozorno sem spremljal odzive na moje delo, ki so me samo še bolj spodbudili k dodatnemu izobraževanju na področju prehrane športnikov in alternativnega zdravljenja ter pridobivanju licenc na področju prehranskega svetovanja. Redno se udeležujem različnih seminarjev na področju prehrane, vsakodnevno raziskujem in prebiram znanstveno literaturo.
Ko sem leta 2014 dobil infekcijo in se nato zelo dolgo časa boril z resnimi kroničnimi bolezenskimi težavami, o katerih sem govoril v pred kratkim objavljenem intervjuju, me je pred tistim najhujšim rešilo prav moje znanje o prehrani in predhodni dolgoletni trud, ki sem ga vlagal v zdravo prehranjevanje, čeprav je bilo vmes nekaj napak. Zdaj mi je prioriteta ozaveščanje ljudi o zdravem načinu življenja, pri katerem ima zdrava in uravnotežena prehrana izjemen pomen.
Prav iz tega razloga začenjam s svojim blogom na 24ur.com. Poskušal vam bom posredovati čim več različnih objektivnih informacij s področja prehrane in zdravega načina življenja. Tako vam bom na vsake toliko časa napisal tudi kakšen prispevek na temo gibanja, ne bom pa pozabil tudi na mentalno zdravje. Pred nami je malo morje zanimivih tem, ki jih bom obdelal. In ne pozabite – hrana je naše gorivo. Vedno pravim, da ljudje več vedo o tem, katero gorivo je primerno za določen avtomobil, kot pa o tem, katera hrana je primerna za človeka. Čas je za ozaveščanje.
Torej, tu sem. Za vas. Se beremo kmalu.
"Zdrav um, zdravo telo!"
Članek izraža osebno mnenje avtorja in ne izraža nujno stališča uredništva.
