Ko govorimo o fit telesu, zdravju in dobrem počutju, ob gibanju večina najprej pomisli na hrano. Ob poplavi prehranskih načrtov, ki naj bi prinesli pozitivne učinke za telo, je izjemno težko izbrati najboljšega. Še posebej ob dejstvu, da vsaka sezona prinese nov "čudežen" način prehranjevanja, ki bo rešil vse težave.
Eden zadnjih hitov je prehrana s super živili. Ta naj bi prinesla zdravo telo, mladosten videz, ob tem pa opravila še s kakšno boleznijo.
Pa smo pobrskali za tovrstnimi prehranjevalnimi načrti. Eden izmed njih pravi, da dan začnimo s "super napitkom", v katerega stresemo čajno žličko prahu, v katerem so mucuna, šatavari, sladkor kokosove palme, šisandra jagode, cimet in maca, temu dodamo 2 decilitra mandljevega mleka, skodelico goji jagod, žlico kokosove moke, žlico chia semen, žlico ječmenove trave in veliko banano. Vse našteto naj bi bilo garancija, da bomo dan začeli z dovolj energije, telo pa bo delovalo, kot mora.
Super živila po "super" cenah
Ječmenova trava, alge, inkovske jagode, goji jagode, acai jagode, borovnice, koren mace, chia semena, lucuma … Vsa ta bolj ali manj znana živila prehranski guruji torej opevajo kot "super živila". Šlo naj bi za živila, ki so bogata z vitamini, minerali, antioksidanti in esencialnimi maščobnimi kislinami, zaradi česar naj pripomogla k boljšemu zdravju in boljšemu počutju.
Vsekakor se – če jih boste redno kupovali – ne bo debelila vaša denarnica. Pobrskali smo po (spletnih) trgovinah in našli 50 gramov acai jagod ekološke pridelave v prahu za 13,99 evra, 100 gramov čaga gobe v prahu za 11,99 evra – ta naj bi sicer – obljublja trgovec – vsebovala več kot 200 hranilnih snovi, zaradi vsebnosti vitamina D pa pomagala pri obnovi kosti in zob. Za 200 gramov alg ekološke pridelave v tabletah bi kupec odštel slabih 12 evrov, za 100 gramov guarane v prahu ekološke pridelave slabih 15 evrov, 11 evrov za 100 gramov he shou wuja iz ekološke pridelave in slabih 16 evrov za 100 gramov ekološko pridelanega rožnega korena v prahu iz Tibeta, ki naj bi pomagal pri depresiji in utrujenosti.
Industrija za 130 milijard
Global Industry Analysts ocenjuje, da globalna industrija super živil na leto obrne 130 milijard dolarjev. Ciljna skupina so predvsem milenijci, za katere naj bi bila prehrana, ki vsebuje vsaj nekaj super živil, norma, če želijo biti "v trendu".
Svoje naj bi k temu doprinesla tudi družbena omrežja, še posebej Instagram, kjer ima objavljanje zdravih napitkov in jedi prav posebno mesto. Strokovnjaki za marketing ocenjujejo, da so ljudje vse bolj zaskrbljeni za svoje zdravje, zato želijo aktivno delovati in izboljšati počutje. Da bi dosegli cilj, pa so pripravljeni seči globoko v žep.
202-odstotna rast super živil
Kako zelo so pri doseganju tega cilja pripravljeni poseči po čudežnih živilih, pa medtem razkriva Global New Products Database, ki ugotavlja, da se je število produktov hrane in pijače, ki vsebujejo super živila med letoma 2011 in 2015 povečalo za 202 odstotka. Samo leta 2015 je bila ta rast 36-odstotna. Največ novih tovrstnih proizvodov prihaja iz ZDA (30 odstotkov), Avstralije (10 odstotkov), Nemčije (7 odstotkov), Velike Britanije (6 odstotkov) in Kanade (6 odstotkov).
Večja ponudba ustreza večjemu povpraševanju. Ankete kažejo, da sedem od desetih potrošnikov v Franciji, Nemčiji, Italiji in Španiji meni, da določena živila lahko pomembno dodajo k človekovemu zdravju. Še posebej velik razcvet so doživela chia semena. Število produktov hrane in pijače, ki jih vsebujejo, je med letoma 2014 in 2015 zraslo za 70 odstotkov. Sledi kvinoja, število izdelkov, ki jo vsebujejo, se je v dobrem letu povečalo za 27 odstotkov.
Rast povpraševanja po "super žitih" spodbuja predvsem gonja proti nekaterim tradicionalnim žitom – predvsem pšenici, in strah pred glutenom, ki se mu izogibajo celo tisti, ki jim ne povzroča nobenih težav.
Povpraševanje po super živilih spodbuja tudi vse več prehranskih gurujev, ki izpostavljajo, da so današnja živila manj hranilna od tistih, ki so jih ljudje uživali pred leti, zato naj bi bilo nujno, da hrani dodajamo super živila. Raziskovalci ocenjujejo, da ima industrija super živil še dodaten potencial za rast, saj so tovrstna živila in izdelki ljudem blizu tudi, ker gre za pridelke narave, ki jim ljudje zaupajo bolj kot kemičnim nadomestkom za vitamine.
Včasih super hrana česen, danes jagode s težko izgovorljivim imenom
V zgodnjih devetdesetih letih prejšnjega stoletja se je na knjižnih policah pojavila knjiga alternativnega zdravilca Michaela Van Stratena poimenovana "Superfoods" – super hrana. Ta naj bi bil nekakšen neuradni avtor te besedne skovanke, ki je danes po zaslugi spretnega marketinga ena najbolj uporabljanih.
Straten je pisal o živilih, ki odganjajo infekcije, bolezni, znižujejo raven stresa, njegovo knjigo povzema Guardian. Na njegovem seznamu super živil je bila večina tistega, kar danes poznamo kot klasično zdravo hrano – zelenjava, sadje, žita, oreščki. Torej vse, kar je nekakšna protiutež hitri hrani sodobnega človeka, ki ima rad procesirane mesne izdelke, mastne hamburgerje, slaščice …
A to je bilo takrat. Ko je pred nekaj leti izraz posvojil marketing, so super živila postali večinoma sadeži in korenine iz oddaljenih držav z "eksotičnimi" imeni, predvsem pa z visokimi cenami.
Promocija se je vrtela večinoma okoli teorije antioksidantov, ki se bodo spopadli z zlobnimi prostimi radikali, ki so krivi, da smo videti stari in se slabo počutimo.
Reklamne kampanje so skoraj vsak dan poročale o novih odkritjih v zvezi z antioksidanti, skladno s tem so na trg prihajala nova in nova živila in vsako je vsebovalo višjo koncentracijo želenih snovi kot prejšnje.
Ne, nismo podhranjeni
In ljudje so ta "strokovna opozorila in priporočila" vzeli zelo zares. Zakaj narekovaji? Oglaševalci so v sloganih spretno uporabili izraze, kot so "lahko pripomorejo", "naj bi" in podobne, s katerimi so se zaščitili pred tem, da bi morali svoje trditve strokovno dokazati. In tudi to je po mnenju strokovnjakov eden od razlogov, da je trajalo kar nekaj časa, da so se strokovnjaki začeli zares ukvarjati s temi trditvami. Na koncu so ugotovili, da pravzaprav ne potrebujete inkovskih jagod ali česa podobnega iz daljnih dežel.
Naša prehrana, če se držimo smernic zdravega prehranjevanja, namreč zagotavlja povsem dovolj hranil. Kupovanje drage super hrane zato ni potrebno. "Resnica je, da ob pravilni prehrani v telesu nimamo premalo hranil, ampak povsem dovolj, celo preveč," je dejal avtor raziskave, objavljene v strokovni reviji Annals of Internal Medicine, Edgar Miller.
Vmes je padla tudi teorija o antioksidantih, je za Guardian povedala kanadska raziskovalka Wilhelmina Kalt, ki razlaga, da so poznejše raziskave ugotovile, da se s prostimi radikali uspešno spopada naše telo samo, antioksidantov pa naše telo niti ne absorbira tako dobro, kot so menili. "To ne pomeni, da vsebnost antioksidantov ni koristna, dobro vplivajo na regenerativno sposobnost telesa," nadaljuje raziskovalka.
A to še vedno ne pomeni, da morate običajno skledo solate s piščancem nujno zamenjati za napitek iz zmletih eksotičnih jagod in korenin. Sestavine, ki bodo opravile svoje delo, namreč najdete kar na domačem vrtu ali tržnici. Tudi če se ne imenujejo "super".
Strokovnjaki opozarjajo
Na marketinške navedbe o nujnosti uživanja super živil so se strokovnjaki odzvali z nekaj zamude, zato so bila njihova priporočila v času, ko je industrija super živil že v polnosti cvetela, tudi manj slišna.
Organizacija Cancer Research UK je na primer sporočila, da zdrava prehrana vsekakor pomaga k zmanjšanju možnosti za raka, da pa "je zelo malo verjetno, da bo le eno živilo preprečilo razvoj bolezni".
Opozorili so tudi, da v laboratorijih običajno testirajo čiste snovi in njihov vpliv na telo, medtem ko so nato te iste snovi v živilu prisotne v le majhnem odmerku, zaradi česar je nemogoče zaužiti dovolj živila, da bi bili učinki res veliki.
KOMENTARJI (63)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.