Pomlad je eden izmed lepših letnih časov, saj se prebuja narava in tudi vreme je iz dneva v dan lepše, a hkrati pomlad s seboj prinaša tudi spomladansko utrujenost, ki številne le dodatno izčrpa.
Nekateri se s spomladansko utrujenostjo spopadejo s počitkom, drugi s telesno aktivnostjo. Med priljubljene aktivnosti, ki dokazano blažijo stres in zmanjšujejo spomladansko utrujenost spadajo tudi pilates, joga in meditacija.
Gre za vaje, ki se ukvarjajo z razvojem celostnega, zdravega in skladnega načina življenja. Meditacija je namreč duševna vadba, s katero izboljšamo stanje svojega uma, medtem ko gre pri jogi za združevanje uma, telesa in duha. Pri pilatesu pa krepimo globoke mišice trupa.
In čeprav so si vadbe med seboj različne, pa imajo vse tri skupne pozitivne lastnosti: sprostitev, umiritev in premagovanje stresa in utrujenosti.
'Popolna kontrola telesa in duha med gibanjem'
Če želite poleg sprostitve in zmanjševanja spomladanske utrujenosti narediti še nekaj za vaše telo, je pilates prava vadba za vas. Pri omenjeni vadbi gre namreč za sklop vaj, pri katerih ob stabilnem centru telesa počasi in nadzorovano premikamo dele telesa, pojasnjuje Tanja Želj, profesorica športne vzgoje, trenerka pilatesa in direktorica pilates centra Tanergija.
Pilates lahko vadite sami ali pa v skupini, izbira je odvisna od ciljev posameznika. ''V kolikor gre za preventivno vadbo in ste zdravi, se lahko vadbe lotite v skupini. V času nosečnosti priporočamo prilagojeno vadbo za nosečnice. V času po porodu organiziramo strokovno vodene delavnice z ustrezno prilagojenimi vajami. Prav tako je potrebno vadbo prilagoditi v starosti in v primeru večjih težav v hrbtenici, kot so hernia, išias, kronične bolečine v križu in vratu. V takih primerih se je potrebno lotiti vadbe individualno, saj je le tako lahko varna in učinkovita,'' opozarja in dodaja, da je najbolj pomembno, da telovadimo pravilno in redno.
Sicer pa je pilates vadba, ki je primerna tako za otroke kot odrasle, tako za ženske kot za moške, tako za mlade kot za starejše. Je pa treba poudariti, da gre za vadbo, ki se je iz knjig ali ob gledanju televizije zelo težko naučimo, če pa se je že, pa to ponavadi ni pravilno. Le pravilna in redna vadba namreč daje pozitivne učinke. Željeva pravi, da pilates v prvi vrsti preprečuje bolečine v križu in izboljšuje držo telesa. ''Sicer pa izboljšuje tako moč globokih mišic, gradi močno jedro telesa, ki je najboljši temelj našega telesa, povečuje gibljivost, koordinacijo in ravnotežje. Vse motorične sposobnosti moramo skozi življenje ohranjati v ravnovesju, sicer imamo vedno več težav. Pilates se dotakne tudi treninga mišic medeničnega dna, ki so izrednega pomena pri preprečevanju inkontinence (uhajanju urina) in še drugih težav, povezanih s slabim delovanjem teh mišic. Dobro trenirane mišice medeničnega dna izboljšujejo spolne odnose tako pri moških kot pri ženskah,'' pojasnjuje.
Željeva še poudarja, da lahko z nekaterimi pilates vajami odlično oblikujemo tudi svoje telo, pridobivamo kondicijo v vadbi moči, hkrati pa pomagajo tudi pri hujšanju, ker več mišic porabi več energije. ''Ni pa pilates vadba aerobna vadba, zato tudi priporočamo dodatno aerobno vadbo ali za vzdrževanje srčno-žilnega sistema ali za hujšanje,'' pravi trenerka pilatesa in dodaja, da so izredno pozitivni stranski učinki redne pilates vadbe tudi več miru v sebi in sprostitev, predvsem nekaterih sicer zelo zakrčenih delov telesa.
Da je vadba res pilates vadba, pa se moramo držati nekaj osnovnih pravil oziroma navodil. Osnovna navodila, kot pravi Željeva, so: pravilno, počasno pilates dihanje, koncentracija na vaje, ki jih izvajamo, osrediščanje na jedro telesa, tekoče, počasno in z dihanjem usklajeno gibanje. Sicer pa Željeva vse spodbuja k pilates vadbi, saj je ta ''odlična podpora vsakdanjemu življenju, da lahko brez bolečin dvigujemo bremena, normalno vstajamo in opravljamo vsakdanja opravila''.
'Vse danes znane tehnike sproščanja izhajajo iz joge'
Če se vam zdi, da pilates le ni prava vadba za vas, pa lahko poskusite z jogo. Pri jogi sicer ne gre za oblikovanje telesa, z vadbo pa lahko dobimo in vzdržujemo telesno kondicijo, pravi Ervin Poredoš iz društva Joga v vsakdanjem življenju Novo mesto (JVVŽ). Joga je primerna za vse in vsakogar, od dojenčkov in otrok vseh starosti, do starejših, nosečnic in celo ljudi z zmanjšanimi in omejenimi telesnimi sposobnostmi. ''V okviru JVVŽ imamo tudi vadbo v zaporih,'' pojasnjuje Poredoš.
Izvorna joga ima osem stopenj, vsaka se vadi najmanj tri mesece. Čeprav lahko jogo vadimo tudi sami doma ob knjigi ali televiziji, pa Poredoš opozarja, da nekatererih tehnik ne moremo izvajati brez nštruktorja s praktičnim znanjem. ''Zato je priporočljivo, da začnemo z vadbo v skupini pod vodstvom izkušenega inštruktorja. V kolikor pa želimo jogo vaditi celovito, v vseh aspektih, vključno z duhovnim, potem potrebujemo samo-realiziranega Učitelja, popolnega jogija, ki je preverljivo eden v liniji razsvetljenih Učiteljev,'' svetuje Poredoš.
Joga, - ki pomaga obvladovati vsakdanje zahteve, težave in skrbi, hkrati pa z njeno pomočjo razvijamo tudi boljše razumevanje nas samih, smisla našega življenja in našega odnosa do boga, - na nas učinkuje celostno, saj uravnoveša telo, um, zavest in dušo, pojasnjuje Poredoš in dodaja, da je pri vadbi joge najpomembnejša disciplina in želja, da nekaj naredimo na sebi. Nič manj pomembna pa nista niti miren prostor in udobna oblačila. Jogo je sicer po mnenju Poredoša najbolje vaditi zjutraj ob zori, vendar se jo lahko vadi kjer koli in kadar koli, le da je miren in zračen prostor.
Vadba joge sicer obsega tako sproščanje, kot telesne položaje in dihalne tehnike, pa tudi koncentracijo in tehnike notranjega čiščenja. Joga pa nam pomaga, da se naučimo pravilno sproščati ter da vzdržujemo telesno kondicijo. ''Gre za celovitost pojma zdravega telesa in duha – z jogo energijo akumuliramo in je ne trošimo, a hkrati se lahko znebimo večine strupov,'' pojasnjuje Poredoš, ki vsem, ki bi se radi odločili za vadbo joge svetuje, naj vadijo izvorno jogo.
'Domača lekarna duševnih zdravil'
In če joga pomaga pri skladnem načinu življenja, pa lahko z meditacijo zmanjšamo negativna duševna stanja in povečamo pozitivna. ''Meditacija pomeni tudi nadzor nad svojim mišljenjem,'' opisuje Božena Činkole, stalna učiteljica meditacije v društvu Kadamski budistični center Maitreja.
Tudi meditacije se lahko, tako kot pilatesa ali joge, loti kdor koli, seveda pod pogojem, da je vsaj do neke mere sposoben koncentracije. Samo majhni otroci in ljudje s hudimi duševnimi motnjami verjetno nimajo te sposobnosti, pojasnjuje Činkoletova in dodaja, da za učenje meditacije potrebujemo osebni nasvet izkušenega učitelja.
In kako sploh začeti meditirati? ''Prvi korak meditacije je sprostitev in pomiritev. Za to uporabimo ustrezno pripravljalno meditacijo. Ko smo tako pripravljeni, razvijemo določeno pozitivno misel oziroma občutek, ki bo predmet naše meditacije. Nato se skoncentriramo na ta predmet in ostanemo s to koncentracijo nekaj časa, tako da naredi močan vtis v naši zavesti. Nazadnje se odločimo, da se bomo spomnili te pozitivne misli oziroma občutka v svojih vsakdanjih dejavnostih,'' opisuje Činkoletova.
Sicer pa obstaja nešteto vrst meditacij. Če hočemo živeti zadovoljno, moramo premagati številna negativna duševna stanja (stres, strah, tesnobo, zavist, nevoščljivost...), za boljše življenje pa moramo gojiti številna pozitivna duševna stanja (potrpežljivost, samozavest, sočutje, modrost...) in za vsako obstaja meditacija.
''Na meditacijo lahko gledamo kot na svojo domačo lekarno duševnih zdravil. Kadar zbolimo za negativnim duševnim stanjem, poiščemo primerno meditacijo, s katero lahko to stanje premagamo. Meditacija na potrpežljivost je npr. protisredstvo za jezo, meditacija na veselje nad uspehi in srečo drugih je protisredstvo za nevoščljivost...'' pojasnjuje.
Sicer pa je meditacija učinkovitejša, če jo opravljamo redno, najbolje vsak dan. Za začetnike so primerne predvsem krajše meditacije, okoli 15 minut vključno s pripravo, razlaga Činkoletova in dodaja, da se bo moč koncentracije postopoma povečala in takrat bodo tudi začetniki sposobni meditirati dalj časa.
Okolje v katerem meditiramo naj bo čim bolj nezanimivo, saj se lahko le tako osredotočimo na meditacijo samo, opisuje in poudarja, da je skupinska meditacija lahko zelo koristna, saj se vaditelji med seboj podpirajo s svojimi pozitivnimi energijami.
''Najboljši meditacijski položaj je sedenje na blazini, s prekrižanimi nogami, tako da so kolena na tleh. Ker je tak položaj verjetno pretežak za večino ljudi, je v redu, če sedimo tako, da nam je udobno, lahko tudi na stolu, ne pa leže. Pomembno je, da je naš hrbet pri tem vzravnan in da je naše telo sproščeno,'' razlaga Činkoletova in dodaja, da je pravilen položaj pomemben zato, da nas med meditacijo ne bo motilo telesno neugodje, saj se takrat ne bomo mogli skoncentrirati na meditacijo.
Meditacija, joga in pilates imajo s telesno vadbo veliko podobnosti. Pri vseh so rezultati odvisni od motivacije in od tega, da vadimo redno in potrpežljivo. Na vsako posamezno vajo se je treba učinkovito pripraviti, prav tako moramo vaditi v skladu s svojimi zmogljivostmi. Za vse vadbe pa potrebujemo disciplino in kar je najpomembnejše, v vadbi, ki jo izberemo, moramo uživati, le tako bomo hitro in zlahka dosegli svoj cilj.
