Mlajši kirurg prevzel ambulanto za lahke travme na UKC Ljubljana

Ljubljansko urgenco, kjer vladajo katastrofalne razmere, saj bolniki na obravnavo čakajo tudi do deset ur, je danes kadrovsko okrepil mlajši kirurg Tomaž Kastelec, ki je podpisal podjemno pogodbo za delo v kliničnem oddelku za travmatologijo kirurške klinike. Ob 14. uri je prevzel ambulanto za lahke travme, kjer so nastajale najdaljše čakalne dobe, je povedal predstojnik oddelka za travmatologijo Matej Cimerman. Stanje se je tako po njegovih besedah sedaj bistveno izboljšalo, bolniki povprečno čakajo dve uri, za prvi pregled pa bistveno manj.

Drugi mladi zdravnik o podpisu pogodbe še razmišlja, po Cimermanovih besedah pa podjemne pogodbe pripravljajo še za ostale sobne zdravnike in za vsaj dva upokojena zdravnika. Ko bodo podpisali pogodbe, bodo te zdravnike postopoma uvrščali v delovišča. Cimerman pričakuje, da se bo stanje popolnoma normaliziralo v enem tednu. A hkrati opozarja, da tudi ko se bo stanje normaliziralo, še vedno ne bo optimalno za bolnike. Za to namreč potrebujejo novo urgenco.

Na urgentnem kirurškem bloku kirurške klinike UKC Ljubljana zaradi kadrovskih težav, v katerih so se znašli, zbirajo tudi podpise pod peticijo, v kateri zaposleni opozarjajo na nevzdržne razmere, ki že ogrožajo varnost in življenje pacientov. V urgentnem bloku so namreč zaposleni le en zdravnik specializant, ena diplomirana medicinska sestra in en zdravstveni tehnik, ki izvajajo ambulantno oskrbo za več kot 150 različno prizadetih bolnikov. Zaradi tega bolniki čakajo predolgo na obravnavo, posledično je tudi ogroženo življenjsko stanje mnogih bolnikov.

V hudi kadrovski stiski so se na kirurški urgenci znašli potem, ko šestih od devetih zdravnikov, ki tam delajo, ne morejo zaposliti, čeprav so že dobili soglasje ministrstva za zdravje za njihovo zaposlitev. Upoštevati morajo namreč zakon o izvrševanju proračunov za leti 2014 in 2015, ki prepoveduje zaposlitev zdravnikov kljub prejetem soglasju ministrstva, dokler ni sprejet program dela in finančni načrt, vključno s kadrovskim načrtom. Strokovne službe UKC Ljubljana bodo predlog finančnega načrta posredovale svetu zavoda predvidoma v začetku aprila.

Varuh človekovih pravic je v petek pozval vodstvo UKC Ljubljana in ministrstvo za zdravje, da skupaj poiščeta pravne podlage za dodatno zaposlitev nujno potrebnega osebja ter zagotovita ustrezna sredstva za normalno delo zaposlenih. Na ministrstvu za zdravje pa so v četrtek dejali, da nimajo pristojnosti ureditve zaposlitev, ki bi bila v nasprotju z zakonodajo in velja za celoten javni sektor.

Fides: Katastrofalno stanje na urgenci se rešuje s kratkotrajnimi improvizacijami

Katastrofalne razmere na urgenci so komentirali tudi v sindikatu Fides in v Slovenskem zdravniškem društvu. Kot so sporočili iz Fidesa, so nad razmerami na urgenci zelo zaskrbljeni. Po njihovem mnenju so čakalni časi nesprejemljivi, "saj gre za oskrbo pacientov, ki so marsikdaj življenjsko ogroženi ali toliko prizadeti, da večurnega čakanja ne morejo prestati." Po drugi strani pa opozarjajo na "nesprejemljivo kadrovsko stanje na tem oddelku, kjer so zdravniki in njihovi sodelavci izpostavljeni nehumanim delovnim pogojem." Kot opozarjajo v Fidesu, nevzdržne razmere trajajo že leta. "A kljub našim opozorilom, se stanje rešuje le z improviziranimi delovnopravnimi rešitvami, s katerimi problema ni mogoče dolgoročno rešiti."

V Fidesu krivdo za takšno katastrofalno stanje pripisujejo "kronični neučinkovitosti zdravstvenih menedžerjev in v seriji povsem zgrešenih političnih odločitev v krčeviti želji po ohranitvi zastarelega zdravstvenega modela in togega delovnopravnega sistema v javnem sektorju." Opozarjajo, da je potrebno oblikovati košarice, ki bodo omogočile, da bodo javna sredstva najprej usmerjena v obravnavo najtežjih in najnujnejših primerov, kar bo omogočilo tudi kadrovsko okrepitev oddelkov, kjer za te bolnike skrbijo. "Današnja shema financiranja zdravstva in razporeditve sredstev namreč pripelje do situacije, ko imajo sicer zdravi ljudje z blagimi zdravstvenimi težavami ali celo brez njih popolnoma enake pravice kot življenjsko ogroženi pacienti, ki ustrezno zdravstveno pomoč potrebujejo takoj," še opozarjajo v Fidesu.

SZD: Kriva je slaba organizacija dela

V Slovenskem zdravniškem društvu (SZD) opozarjajo, da se s podobnimi težavami srečujejo v vseh slovenskih bolnišnicah, da pa so drugje težave sorazmerno manjšega obsega. "Ocenjujemo, da je osrednji problem slaba organizacija dela in pomanjkanje kompetentnih zdravnikov, za kar nosi odgovornost management javnih zavodov, ki mu plačniki javnega zdravstva z zakonom o uravnoteženju javnih financ in pravilniki dodatno vežejo roke pri samostojnem in odgovornem načrtovanju dela in vodenju bolnišnic," opozarjajo v društvu. Rešitev problematike vidijo v "reorganizaciji in v boljšem upravljanju javnih zavodov, v reformi financiranja javnega zdravstva, da bo res enako dostopno in solidarno za vse, v spoštovanju standardov in normativov, ki smo jih zdravniške organizacije sprejele, politika pa jih ne pripusti v rabo."

Bivši minister za zdravje Tomaž Gantar je komentiral razmere na ljubljanski urgenci in dejal, da so znane in pričakovane. Opozarja na dva nivoja – kadrovskega in prostorskega. "Na kadrovske rešitve ima pomemben vpliv tudi samo vodstvo UKC Ljubljana. Ob skoraj 8000 zaposlenih ima namreč dovolj možnosti, da ob povečanju števila zdravnikov in medicinskih sester na urgenci ne povečuje skupnega števila vseh zaposlenih v UKC Ljubljana," opozarja Gantar, ki glede prostorskih težav meni, da bi vlada morala zagotoviti sredstva za pričetek prenove urgence že v letošnjem letu.

Plut: Za sanacijo bank denar je, ni ga pa za zdravnike in zdravje ljudi

Državo bolj skrbi zdravje bank kot pa zdravje ljudi, opozarja predstavnik gibanja TRS Dušan Plut. Pri tem je opozoril, da so stresni testi bank stali 30 milijonov evrov, po drugi strani pa ni ne volje ne sredstev za dodatne zdravnike na ljubljanski kirurški urgenci. To je Plut povedal na današnji novinarski konferenci, na kateri je koalicija za ohranitev javnega zdravstva predstavila peticijo, s katero pozivajo vlado in poslance, naj ustavijo komercializacijo in privatizacijo javnega zdravstvenega sistema. S peticijo sporočajo politikom voljo ljudstva, naj izpeljejo zdravstveno reformo po meri ljudi in ne peščice elit. V koaliciji nasprotujejo zmanjševanju deleža javnih sredstev za zdravstveno varstvo, krčenju pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in podeljevanju koncesij brez javnih razpisov. Prav tako želijo, da se delež javnega financiranja zdravstvenega varstva poveča s sedanjih 70 na vsaj 85 odstotkov, da država v zakonu opredeli košarico pravic za celovito zdravstveno varstvo, za katerega se prispevki solidarno plačujejo od vseh dohodkov iz dela in kapitala. Zahtevajo, da se dopolnilno zdravstveno zavarovanje prenese v obvezno zdravstveno zavarovanje, da se z javnimi sredstvi izvaja zdravstveno dejavnost samo na neprofitni način ter da se jasno razmeji izvajanju javne in zasebne zdravstvene dejavnosti.

Koaliciji za ohranitev javnega zdravstva se je pridružilo 18 organizacij, med drugim tudi ZaNas, stranka Solidarnost, Demokratična stranka dela, društvo TRS, Iniciativa za demokratični socializem, Zveza društev upokojencev Slovenije ter še več drugih sindikatov, med drugim Zveza svobodnih sindikatov Slovenije in konfederacija sindikatov javnega sektorja. Podpise pod peticijo bodo zbirali prek spletne strani in prek papirnatih obrazcev.