Slovenija se neuradno vse pogosteje omenja v družbi držav, ki so ali bodo zaprosile za finančno pomoč. Avstrijska ministrica Maria Fekter pa je danes Slovenijo tudi javno omenila kot kandidatko za pomoč iz novega reševalnega mehanizma ESM, ki je zaživel danes.
Ministrica je v odgovoru na vprašanje o prvih nalogah, ki čakajo ESM, ocenila, da ima ta mehanizem dovolj moči za soočanje s težavami, na primer za pomoč Cipru, tudi če bi ta zanjo zaprosil takoj. Ob tem je Fekterjeva v isti sapi kot Ciper dvakrat samoiniciativno omenila tudi Slovenijo.
V okviru pogovorov o uporabi ESM sedaj poteka več razprav, na primer o Cipru in "morebiti tudi o Sloveniji", je dejala ministrica. Verjetno bo Ciper kmalu uradno zaprosil za pomoč in tudi "Slovenija ima težave", je še dodala.
"Sloveniji bo uspelo probleme rešiti sami"
Na to se je odzval slovenski finančni minister Janez Šušteršič, ki je poudaril, da Slovenija za zdaj ne premišljuje o tem, da bi morala uporabiti ESM, saj računa na to, da bo uspela probleme rešiti sama.
Ponovil je tudi, da je vlada odločena storiti vse, kar je potrebno, da se izogne prošnji za pomoč, saj to ni najboljša rešitev. "Najboljša rešitev je, da poskrbimo sami zase," je dodal.
Po Šušteršičevih besedah se ministri neformalno pogovarjajo o tem, kaj se dogaja v kakšni državi, in so o razmerah v posameznih članicah območja evra tudi dobro obveščeni. "Tudi z avstrijsko ministrico sva nekaj rekla o tem, da smo prejšnji teden sprejeli zakon, ki poskuša reševati problem slabih terjatev," je minister še povedal v odzivu na izjave Fekterjeve.
Slovenija se v družbi teh, ki utegnejo potrebovati pomoč, po Šušteršičevih besedah pojavlja zato, ker gospodarske razmere v državi niso enostavne in ker so obrestne mere, ki jih Slovenija trenutno plačuje, približno na ravni španskih ali v zadnjih mesecih celo nekoliko višje, pa tudi zato, ker v zraku visi vprašanje, ali bo Slovenija kot celota podprla in izvedla reforme, ki jih napoveduje vlada.
"Program pomoči ne bi smel biti pogoj za poseg ECB"
Na področju javnih financ je Slovenija po ministrovih navedbah storila, kar se je od nje pričakovalo, torej zelo resno znižuje primanjkljaj. Ob tem je minister opozoril na to, da v območju evra pozorno spremljajo tudi izjave o referendumih.
Poleg tega, da Slovenija druge članice neformalno obvešča o svojem ukrepanju, je to v minulih dneh formalno predstavila tudi Mednarodnemu denarnemu skladu (IMF), Evropski centralni banki (ECB) in Evropski komisiji. "Odzivi so pozitivni - da so ukrepi pravi, a da jih seveda moramo tudi še izpeljati," je sklenil minister.
Sicer pa se Šušteršič zavzema za to, da bi lahko ECB odkupovala državne obveznice brez pogoja, da mora država najprej zaprositi za pomoč. "ECB bi potrebovala več takih instrumentov, kot jih imajo ameriške centralne banke za poseganje na trgih in zagotavljanje likvidnosti," je povedal minister.
ECB je septembra ob napovedi, da je ranljivim evrskim državam spet pripravljena pomagati z odkupovanjem obveznic, poudarila, da bo to storila le pod pogojem, da bodo šle države prej skozi uveljavljen postopek prošnje za pomoč iz evropskih mehanizmov, ki vključuje dogovor o programu s pogoji za dodelitev te pomoči.
KOMENTARJI (77)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.