Trgovci zmagali. Kupce nič ne briga, če je v medu cvetni prah gensko spremenjenih rastlin

Na prvi pogled razlika med izrazoma "sestavni del" in "sestavina" ni velika. A ko govorimo o sestavi hrane, ki jo uživamo, je lahko odločilna.

Sestavine je namreč treba označiti na deklaracijah izdelkov. Za sestavne dele pa to ne velja. Kar pomeni, da kljub skrbno prebrani nalepki na izdelku, še vedno ni nujno, da zares veste, kaj pravzaprav jeste.

Večina evropskih poslancev je namreč na zasedanju v Strasbourgu padla na izpitu iz zaščite pravice potrošnikov do tega, da vedo, kaj kupujejo. Tokrat gre za primer medu.
S sicer skromno večino so na glasovanju zmagali tisti, ki so naprotovali stališču odbora Evropskega parlamenta za okolje, javno zdravje in varnost hrane (ENVI). Ta je pred časom podprl predlog jasnega označevanja, ki ga je podal slovenski evropski poslanec Lojze Peterle.

V praksi bi to pomenilo, da bi bilo na embalaži jasno označeno, če med kot sestavino vsebuje cvetni prah GSO rastlin. Ker ta predlog ni bil sprejet, cvetni prah ostaja le sestavni del in ga ni treba posebej označevati, če ne presega 0,9-odstotnega deleža v medu.

Ker po mnenju prehranskih strokovnjakov v medu cvetnega prahu ni nikoli več kot 0,5-odstotka, to pomeni, da potrošnik na GSO prah ne bo nikoli opozorjen.

Evropska unija uvozi okoli 40-odstotkov medu. Polovico te količine iz Latinske Amerike, predvsem iz Argentine in Mehike, kjer je gojenje GSO rastlin uveljavljena praksa. Prav zato se bo temu medu na trgovinskih policah težko izogniti.

Še večje vprašanje pa je, kaj vse večji uspehi lobistov, ko gre za GSO organizme, ki jim je še pred časom EU jasno nasprotovala, pomeni za prihodnje zahteve multinacionalk. Te na Evropo pritiskajo z željami po bolj ohlapni zakonodaji in večji naklonjenosti do njihovih proizvodov, katerih (ne)varnost je večinoma dokazana kar v njihovih laboratorijih, zaradi razmeroma nove tehnologije pa dolgoročnih posledic še ni mogoče predvideti.

Da Evropska komisija ne bi smela podcenjevati problema GSO, še posebej pri proizvajalcih v Latinski Ameriki, Kanadi in na Kitajskem, ter da bi jih morala prisiliti k označevanju izdelkov, meni madžarski evropski poslanec Csabal Sandor Tabajadi.

Medtem pa je britanska konservativka Jilie Girling proizvajalce zagovarjala z argumentom, da dodatnega označevanja od njih res ne moremo pričakovati, ker bi jih to "dodatno obremenilo".

"Žal je večina evropskih poslancev podlegla močni lobistični kampanji, ki so jo vodili uvozniki medu. Odločitev je klofuta evropskim čebelarjem in potrošnikom, ki vseskozi zahtevajo jasno označevanje," so po glasovanju sporočili iz poslanske skupine Zelenih v Evropskem parlamentu.

Interes uvoznikov je pač jasen – ob velikem nasprotovanju GSO organizmom v hrani, bi v trgovini marsikdo embalažo, označeno z nalepko o prisotnosti GSO, pustil na polici, kar pa bi seveda pomenilo njihov manjši dobiček. Sprejet dokument gre zdaj v roke držav članic EU.

Je pa vprašanje jasnega označevanja poenotilo slovenske evropske poslance. Ti so soglasno podprli stališče o jasnem označevanju. Žal pa so imeli pri tem premalo somišljenikov.

Več o dvomljivih prednostih GSO in možnih škodljivih vplivih na okolje, zdravje in pridelavo hrane, lahko preberete tukaj.