Bruselj: Evropa je na dobri poti okrevanja

Evropsko gospodarstvo bo še močneje okrevalo, potem ko se je pred letom izkopalo iz recesije, napoveduje Evropska komisija v spomladanski gospodarski napovedi, objavljeni danes v Bruslju. Območju evra letos napoveduje 1,2-odstotno rast, celotni EU pa 1,6-odstotno, v prihodnjem letu pa območju evra 1,7-odstotno, Uniji pa dveodstotno.

"Okrevanje se je dobro usidralo. Primanjkljaji so se zmanjšali, naložbe se vračajo, tudi stopnja zaposlenosti se je začela izboljševati. Vztrajna reformna prizadevanja članic in EU se splačajo," je ob predstavitvi napovedi poudaril evropski komisar Siim Kallas, ki nadomešča Ollija Rehna.

Te strukturne spremembe komisarja iz Estonije spominjajo na preobrazbo gospodarstev iz Srednje in Vzhodne Evrope, povezano z vstopom deseterice v Unijo leta 2004. "Ta izkušnja kaže, kako pomembno se je strukturnih reform lotiti zgodaj in ostati na pravi poti, ne glede na izzive. V tem duhu ne smemo popustiti pri naših prizadevanjih za nova delovna mesta in krepitev rasti," je izpostavil.

Inflacija ostaja nizka, tako v območju evra kot v EU. Območju evra je komisija za letos napovedala 0,8-odstotno, v prihodnjem letu pa 1,2-odstotno, celotni EU pa za letos enoodstotno, v prihodnjem letu pa 1,5-odstotno.

Največje tveganje za okrevanje evropskega gospodarstva so zunanje napetosti in negotovost, še posebej ukrajinska kriza, je dejal Kallas. Ukrajinska kriza ogroža tudi rusko gospodarstvo, je opozoril Kallas ter izpostavil resne posledice te krize za Rusijo na energetskem področju in za rubelj. Rusija že trpi zaradi bega kapitala, je dejal ter dodal, da bi omejitve kapitalskih tokov ali omejitve pri menjalnih tečajih vplivale tudi na evropsko gospodarstvo.

Tokratna napoved je podobna kot prejšnja, februarska, ko je komisija območju evra za letos napovedala 1,2-odstotno rast, celotni EU 1,5-odstotno, za prihodnje leto pa območju evra 1,8-odstotno rast in celotni EU dveodstotno.

Inflacija po spomladanski gospodarski napovedi ostaja nizka, tako v območju evra kot v EU. Območju evra je komisija za letos napovedala enoodstotno, v prihodnjem letu pa 1,5-odstotno, celotni EU pa za letos 0,8-odstotno, v prihodnjem letu pa 1,2-odstotno.

Čeprav se bo brezposelnost zmanjševala le počasi, so znamenja po bruseljski oceni spodbudna. Komisija območju evra za letos napoveduje 11,8-odstotno, prihodnje leto pa 11,4-odstotno brezposelnost, celotni EU pa 10,5-odstotno oziroma 10,1-odstotno.

Javne finance so v vse boljši formi. Primanjkljaj bo v območju evra letos v povprečju 2,5-odstoten, prihodnje leto 2,3-odstoten, kar je pod tremi odstotki, ki jih kot zgornjo mejo določajo evropska proračunska pravila.

Tudi javni dolg se manjša. Območju evra komisija za letos napoveduje 96-odstotnega, prihodnje leto pa 95,4-odstotnega. To je sicer še vedno precej nad 60 odstotki BDP, kar kot zgornjo mejo določa pakt o stabilnosti in rasti.