Evropska komisija nad banke zaradi kartelnega dogovarjanja z rekordno kaznijo

Evropska komisija je danes šestim mednarodnim finančnim ustanovam zaradi sodelovanja v nezakonitih kartelnih dogovorih glede izvedenih finančnih instrumentov naložila za rekordnih 1,71 milijarde evrov kazni. V sporne posle je bilo vpletenih osem bank.

Štiri institucije so sodelovale v kartelu evrskih obrestnih izvedenih finančnih instrumentov, šest pa jih je bilo vpletenih v enega ali več dvostranskih kartelov, povezanih z obrestnimi izvedenimi finančnimi instrumenti v japonskih jenih.

Obrestni izvedeni finančni instrumenti so finančni produkti, ki jih banke ali podjetja uporabljajo za upravljanje tveganja spremembe obrestnih mer.

Z njimi se trguje po vsem svetu in imajo ključno vlogo v svetovnem gospodarstvu. Njihova vrednost se določi glede na primerljivo obrestno mero, kot je londonska medbančna obrestna mera libor, ki se uporablja za različne valute, tudi za japonski jen, ali evrska medbančna obrestna mera euribor.

Po ocenah so ti instrumenti, ki torej temeljijo na indeksih, kot so libor, euribor in kazalci, na katerih temeljijo cene surovin, referenca za finančne instrumente in pogodbe, vredni več kot milijon milijard evrov.

Obrestni izvedeni finančni instrumenti so ključni za milijone dnevnih finančnih transakcij in delujejo kot referenca za najrazličnejše storitve – od hipotekarnih posojil do kreditnih kartic.

Evropski komisar za konkurenco Joaquin Almunia je ob tem dejal, da je šokantno ne le manipuliranje z obrestnimi izvedenimi finančnimi instrumenti, temveč tudi skrivno sodelovanje med bankami, ki bi morale tekmovati druga z drugo. "Zdrava konkurenčnost in transparentnost sta nujni za ustrezno delovanje finančnih trgov," je poudaril in pristavil, da mora trg nuditi storitve realnemu gospodarstvu, ne pa le nekaj posameznikom. Cilj višine glob je kaznovati in odvrniti druge, da bi sledili takšnim praksam, še pravi komisar.

Najvišje globe za nemško, francosko in britansko banko

Najvišje globe so doletele nemško banko Deutsche Bank, francosko Societe Generale in britansko Royal Bank of Scotland (RBS). Deutsche Bank bo morala plačati 725 milijonov evrov, Societe Generale 446 milijonov evrov, RBS pa 391 milijonov evrov kazni.

Vse tri omenjene banke so danes odgovornost za nepravilnosti prevalile na individualne zaposlene.

V Deutsche Bank so navedli, da kazen zadeva pretekle prakse posameznikov, ki so grobo kršili vrednote in prepričanja njihove ustanove. Današnji razplet po njihovih besedah predstavlja pomemben korak v smeri razreševanja problemov banke. Globa je že upoštevana v ustvarjenih rezervacijah, so dodali.

Da je za nepravilnosti v prvi vrsti kriv en sodelavec, so navedli v Societe Generale. Kot so poudarili, je ta zaposleni ravnal mimo svojih nadrejenih oz. uprave. V banki so takšno ravnanje obsodili, saj da je povsem v nasprotju z njihovim kodeksom.

Prav tako so aktivnosti vpletenih posameznikov obsodili v RBS. Kot so dejali, so resne pomanjkljivosti v nadzoru zaznali februarja. Zatrdili so še, da so zadevo vzeli izjemno resno.

Ameriški banki JP Morgan in Citigroup sta doleteli globi v višini 80 in 70 milijonov evrov, britansko borznoposredniško hišo RP Martin pa globa v višini 247.000 evrov.

Švicarska banka UBS in britanska banka Barclays sta denarnim kaznim ušli, ker sta pomagali razkriti kartele.

Pod drobnogledom še več institucij

Preiskava se nadaljuje – med drugim v francoski banki Credit Agricole, britanski banki HSBC in britanskem denarnem posredniku ICAP. Komisija še preiskuje, ali je do manipulacij prihajalo tudi pri valutnih izvedenih instrumentih, torej tistih, ki temeljijo na menjalnih tečajih.

Sumi, da prihaja do nepravilnosti, so bili prisotni že ob izbruhu krize leta 2008, škandal pa je izbruhnil lani. Tedaj se je namreč razvedelo, da so banke več let manipulirale z medbančnimi merami tako, da jim je to v določenih okoliščinah koristilo.

Banke Barclays, RBS in UBS so morale zaradi vpletenosti v manipulacije že plačati skupaj več kot 2,5 milijarde dolarjev kazni. Nizozemska Rabobank pa je oktobra sporočila, da bo plačala kazen v višini 774 milijonov evrov.