Evropska komisija: Hrvaška mora pred vstopom v EU še bolj zavihati rokave

Evropska komisija v osnutku poročila, ki bo objavljeno v sklopu letnega širitvenega pregleda, ocenjuje, da Hrvaška na poti v Evropsko unijo dobro napreduje, so pa na nekaterih področjih še potrebne večje izboljšave. Kot ugotavlja poročilo, je država v desetih poglavjih že izpolnila vse naloge, v 15 je skoraj na cilju, težave pa so še na področju konkurence in pravosodja.

Hrvaška, ki je lani decembra že podpisala pristopno pogodbo, v bistvu ne sodi več v širitveni klub. Zanjo komisija letos ne objavlja klasičnega poročila o napredku, temveč poročilo o nadzoru uresničevanja zavez od podpisa pristopne pogodbe do vstopa v Unijo.

Država je dejansko že skoraj del Unije. O tem priča tudi podatek, da komisija v poročilu Hrvaško poziva, naj že od začetka leta neformalno sodeluje v evropskem semestru, ciklu tesnejšega usklajevanja proračunskih in reformnih politik članic Unije.

Poročilo formalno še ni sprejeto, a osnutek, ki bo po pričakovanjih tudi potrjen, kaže, da bo v delu, ki se nanaša na odnose s sosedi, omenjena tudi Ljubljanska banka, in sicer da je Hrvaška potrdila pripravljenost za nadaljevanje pogovorov o LB v okviru Banke za mednarodne poravnave v Baslu.

Evropska komisija sicer vseskozi poudarja, da je vprašanje LB dvostransko vprašanje, in državi spodbuja, naj poiščeta vzajemno sprejemljivo rešitev. Ob tem pozdravlja imenovanje dveh strokovnjakov, ki naj bi predlagala rešitev.

Poleg tega so v Bruslju prepričani, da bo pristopna pogodba v vseh državah Unije ratificirana pravočasno, tako da bo Hrvaška 1. julija prihodnje leto lahko postala 28. članica, in ocenjujejo, da LB "ni stvar širitvenega procesa".

"A pomembno je, da državi rešita to pomembno vprašanje, ki ima zaradi vključenosti preostalih sukcesijskih držav tudi multilateralne posledice," je v ponedeljek izjavil tiskovni predstavnik komisarja za širitev Štefana Füleja, Peter Stano.

Hrvaški predsednik Ivo Josipović je poročilo ocenil kot "bolj ali manj pričakovano". "Poročilo je v resnici zelo dobro, saj se osredotoča na tista področja, ki so predmet analiz in obravnavanj," je še dodal Josipović.

Vstop z zamikom?

Sicer pa je danes precej vznemirjenja povzročilo poročanje nemškega časnika Frankfurter Allgemeine Zeitung, da Hrvaška po navedbah bruseljskih virov ne izpolnjuje pogojev za polnopravno članstvo v EU, kar lahko ima za posledico celo zamik njenega vstopa v unijo.

Komisar Füle je zato danes poudaril, da Hrvaška nima razloga za zaskrbljenost, da je na poti, da 1. julija prihodnje leto postane 28. članica unije, in da se posameznih kritičnih tonov v tem obsežnem poročilu ne sme napačno tolmačiti, saj bo Hrvaška zagotovo izpolnila deset nalog, ki jih je opredelila komisija.

Komisija v letošnjem širitvenem svežnju sicer na splošno ugotavlja, da je bilo pri reševanju dvostranskih vprašanj, ki zadevajo države na poti v Unijo, v minulem letu "malo napredka", in poudarja, da ta vprašanja ne smejo ovirati širitvenega procesa.

V tem kontekstu komisija v širitvenem svežnju omenja arbitražni sporazum Slovenije in Hrvaške, ki se je začel izvajati letos. Ta sporazum po njenih navedbah "utira pot za rešitev tega dvostranskega vprašanja in je dober zgled za pot naprej".

Zadnje poročilo o uresničevanju hrvaških zavez na poti v Unijo bo komisija objavila spomladi prihodnje leto. "Ključno je, da Hrvaška zaostri fokus in zagotovi, da bodo priprave končane pravočasno," še poudarjajo v Bruslju.